100 dni vlade: Po mnenju opozicije vlada do zdaj ni upravičila visokih pričakovanj, v boju z draginjo pričakujejo hitrejšo odzivnost in učinkovitost

V opozicijskih SDS in NSi po 100 dneh vlade premierja Roberta Goloba ocenjujejo, da ta ni upravičila visokih pričakovanj, danih pred državnozborskimi volitvami. Koaliciji sicer izzivov ne manjka, priznavajo in opozarjajo, da bi se morala vlada v boju z draginjo odzivati hitreje in bolj učinkovito.

Vlada Roberta Goloba je prvih 100 dni bolj kot ne spala, je za STA ocenila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.

Glede na predvolilne obljube so po njenih besedah pričakovali bolj zavzeto delo ter takojšnje ukrepe ob aktualnih izzivih prehranske in energetske draginje, pa tudi pri pripravah na morebitni ponovni jesenski val covida-19.

Ukrepi za zajezitev draginje, ki so na poslanske klopi romali ob koncu parlamentarnih počitnic, pa po njeni oceni prihajajo v državni zbor v času, ko ljudem že teče voda v grlo in so zato “bolj blažev žegen, kot tisto, kar bi dejansko reševalo situacijo”.

Tudi v NSi ocenjujejo, da bi morala vlada hitreje in bolj celovito pristopati k izzivom. Ključno po njihovem mnenju pa bo, da Slovenija ohrani gospodarsko rast in dobre razmere na trgu dela.

“Začetek nove vlade je bil precej neprepričljiv, vlada ni upravičila visokih pričakovanj, vladna ekipa je neizkušena in večkrat neusklajena, kar se je opazilo tudi v zamudah, v slabih, pomanjkljivih predlogih ukrepov,” pa je za STA dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah je to slab obet za prihajajočo krizo, v stranki pa jih skrbi tudi, da “gospodarsko politiko države pravzaprav vodi Levica”.

SDS s tremi referendumskimi pobudami

Godčeva je tudi prepričana, da opozicija v prvih 100 dneh ni ovirala vlade in njenega dela z vlaganjem interpelacij in drugimi manevri, s čimer se je v prvih 100 dneh soočala vlada pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše v preteklem mandatu.

V državni zbor so sicer do zdaj romale tri referendumske pobude, ki jih je vložila SDS, in sicer o spremembah zakona o vladi, zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in zakona o dolgotrajni oskrbi. Veliko prahu je ob začetku novega sklica DZ dvignila tudi poteza opozicije, ki je na ustanovni seji državnega zbora v parlamentarni postopek vložila več deset zakonodajnih predlogov.

V SDS so v preteklem tednu tudi začeli z zbiranjem potrebnih 40.000 podpisov za razpis vsakega izmed referendumov, napovedujejo, da se bodo aktivno vključili tudi v kampanjo.

V NSi so medtem že napovedali, da zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi ne bodo podprli, saj da je organiziranje delovanja vlade stvar vsakokratne koalicije. O tem, ali in kako se bodo vključili v referendumski kampanji o noveli zakona o RTVS in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, se bodo po besedah Cigler Kralja še pogovorili. A poudarja, da nobene izmed referendumskih pobudo niso podprli, saj da te ne pripomorejo k iskanju rešitev za “boljšo kondicijo Slovenije na pragu novih izzivov in kriz”.

Opozicija pripravljena na sodelovanje pri pogovorih o strateških vprašanjih razvoja države

Tako v SDS in NSi sicer pozdravljajo dosedanje sklice političnega vrha in stroke o draginji in energetski varnosti in zatrjujejo, da so pripravljeni sodelovati pri pogovorih o strateških vprašanjih razvoja države.

Po besedah Godčeve je sicer vprašanje, koliko se nato takšni pogovori obnesejo in koliko v realnosti zaživi dogovor, da bo opozicija o posameznih predlogih obveščena vnaprej.

Prepričana pa je, da lahko stranka z izkušnjami kot SDS, ki je v preteklem mandatu tudi vodila vlado, pripomore s predlogi, predvsem na področjih, ki se odpirajo ob izzivih draginje. Kot napoveduje, pa bodo v vsakem primeru svoje predloge v okviru parlamentarnega postopka podajali tudi z vlaganjem posameznih zakonov in dopolnil.

Cigler Kralj ob tem še poudarja, da je drža NSi vse od volitev “konstruktivna, vendar zelo odločna”. Po njegovih besedah so tudi v tem mandatu pripravljeni sodelovati z vlado in podpreti predloge oziroma projekte, ki jih ocenjujejo kot ključne za nadaljnji razvoj države. Med temi navaja spremembe ustave, pri čemer so naklonjeni ustanoviti pokrajin pa tudi spremembam v postopku imenovanja sodnikov. Sodelovali bodo tudi pri vseh ukrepih za omilitev posledic covida-19 in blaženje energetske krize, napoveduje Cigler Kralj.