Vlada se vrača s počitnic, v parlamentarne klopi kmalu spet tudi poslanci

Vlada se v naslednjem tednu vrača s počitnic, čaka jo nadaljnje spopadanje z izzivi energetske in prehranske draginje. Po napovedih je tokrat pričakovati tudi ukrepe za pomoč gospodarstvu. V klopi bodo kmalu spet sedli tudi poslanci, ki bodo še ta mesec obravnavali vladni predlog o znižanju davka na dodano vrednost na energente za vse uporabnike.

Ministrska ekipa je več ukrepov za pomoč gospodinjstvom zaradi visokih cen energentov že sprejela. Uvedla je delno regulacijo cen pogonskih goriv ter sklenila s 1. septembrom za leto dni omejiti najvišje cene elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva in druge zaščitene odjemalce. Začasno je odpravila tudi nekatere dajatve in podaljšala 50-odstotno znižanje trošarin.

Vlada v prihodnje tudi z ukrepi za blažitev prehranske draginje ter pomočjo socialno ogroženim in gospodarstvu

Premier Robert Golob je v petek dejal, da gre priprava in sprejemanje ukrepov, s katerimi vlada naslavlja energetsko draginjo, proti koncu, na področju prehrane pa bo vlada septembra začela t. i. mehko regulacijo. Gre za spremljanje cen osnovnih živil, na javnem razpisu kmetijskega ministrstva bilo za to nalogo izbrano ljubljansko podjetje April 8.

Golob upa, da bodo prvi učinki te mehke regulacije, vključno z učinki na inflacijo, vidni že v septembru. Oktobra naj bi bilo nato po premierjevih besedah jasno, ali so potrebni kakšni trši ukrepi.

Vlada je že pred časom napovedala tudi ukrepe za pomoč socialno ogroženim prebivalcem v času draginje, denimo v obliki enkratnih dodatkov, s katerimi bi pokrili razliko med dohodki in pragom tveganja revščine. Golob je v tem tednu napovedal, da bo vlada prihodnji teden dobila odgovor na vprašanje, kdo bo upravičen do energetskega draginjskega dodatka, koliko naj bi ta znašal in kdaj bi lahko bil izplačan. Predvidevajo, da bo do tega dodatka upravičenih približno 50.000 družin.

Vlada sicer načrtuje izplačilo dodatka tudi vsem, ki so energetsko revni, a za zdaj še niso zajeti v uradne evidence. Zato bodo ob predvidoma novembrskem izplačilu dodatka tistim, ki jih bodo v evidencah že lahko identificirali, objavili še poziv ostalim k prijavi v evidence. Tistim, ki bodo izpolnjevali pogoje, bi dodatek lahko izplačali konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Če bo treba, pa bo vlada po energetskem draginjskem dodatku uvedla tudi prehranskega, še napoveduje Golob.

Opozorila o težavah pri poslovanju zaradi dragih energentov sicer že dlje časa prihajajo tudi iz gospodarstva. V naslednjih tednih naj bi tako po Golobovih napovedih – skladno s tistim, kar dovoljuje evropska zakonodaja o državnih pomočeh – na vrsto prišla tudi podjetja, ki so se jim stroški energentov povečali za več kot dvakrat.

V poslanske klopi bodo kmalu znova sedli tudi poslanci

Ministrski zbor je sicer tik pred odhodom na poletne počitnice sprejel odločitev o znižanju davka na dodano vrednost (DDV) na energente za vse uporabnike. Za vse energente, ki se uporabljajo za ogrevanje, torej za električno energijo, zemeljski plin ter tudi kurilno olje, lesno biomaso in daljinsko ogrevanje, se bo tako stopnja DDV znižala z 22 na 9,5 odstotka. Za uveljavitev tega ukrepa bo moral DZ sprejeti zakon o nujnih ukrepih na področju DDV za omilitev dviga cen energije.

Poslanke in poslanci bodo tako še pred uradnim iztekom parlamentarnih počitnic znova sedli v poslanske klopi. Izredna seja DZ bo predvidoma v torek, 23. avgusta.

Ob izzivih, ki čakajo vlado, pa si premier želi tudi politične enotnosti. V prihodnjih tednih je tako po napovedih vnovič pričakovati srečanje predstavnikov parlamentarnih strank, ekonomskih strokovnjakov ter predstavnikov energetskih podjetij. Prvič so se sestali sredi julija, ko se je zlasti politični del strinjal, da je treba za zaščito najranljivejših ukrepati hitro in odločno, tudi s ciljnimi ukrepi.

Pred vlado ta mesec tudi kadrovsko poročilo

Vlado čaka tudi nekaj kadrovskih zadev. V tem tednu je namreč po novih medijskih razkritjih izkoriščanja tujih delavcev odstopil glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić. Odstop je v četrtek pozdravil premier Golob. Kot je dejal, bi namreč v nasprotnem primeru “odgovornost verjetno zahtevala vlada”. To sicer zdaj čaka imenovanje Grlićevega naslednika.

V sredo bo mandat nastopila tudi nova vršilka dolžnosti direktorice vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Petra Bezjak Cirman. Vlada je nekdanjo novinarko ter dosedanjo poklicno predsednico sveta delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) na čelo Ukoma na dopisni seji v četrtek imenovala za obdobje največ šest mesecev oz. do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku. Dosedanji v. d. direktorja Dragan Barbutovski, ki ga je vlada s 16. avgustom razrešila s položaja, bo odslej v kabinetu predsednika vlade skrbel za mednarodno komuniciranje. Ponujeno funkcijo je sprejel na petkovem sestanku s predsednikom vlade Golobom.

Predvidoma v drugi polovici avgusta se bo vlada seznanila tudi z ugotovitvami poročila, ki ga ministrstvo za javno upravo pripravlja na podlagi pregledov zaposlitev od 1. januarja 2020 do 1. junija letos. Vlada je namreč na prvi seji ob nastopu mandata sprejela sklep, po katerem so morala ministrstva za omenjeno obdobje pregledati vse zaposlitve, premestitve in napredovanja.