V Mariboru razpravljali o prihodnjih prometnih izzivih; občinski oblastniki so zaprli Koroško cesto, razmišlja se o zaprtju Lenta, a brez vsakršnih prometnih alternativ!
Društvo za ceste severovzhodne Slovenije je na tradicionalnem strokovnem posvetu letos razpravljalo o mariborskih prometnih in infrastrukturnih izzivih do leta 2030. Drugo največje mesto v državi sicer večjih prometnih zamaškov za zdaj ne beleži, skrbijo pa parcialne rešitve zmanjševanja prometa skozi središče mesta, ki lahko povzroči težave.
Kot je povedal Boris Stergar, predsednik društva, ki šteje okoli 190 članov, predvsem gradbenikov, pa tudi prometnikov, arhitektov in urbanistov, je sam že večkrat opozarjal na omenjeno problematiko, še zlasti ob zaprtju Koroške ceste. “Na srečo se ni zgodil najbolj črn scenarij, po katerem bi se lahko promet v mestu popolnoma zamašil,” je dejal Stergar.
Ob tem je opozoril na današnjo predstavitev ljubljanskega podžupana in arhitekta Janeza Koželja, ki je prav tako sodeloval na posvetu, ki je pokazala, da so se v prestolnici precej bolj smelo lotili zapiranja in urejanja Slovenske ceste v središču mesta. Najprej so namreč sklenili notranji obroč s Fabjanijevim mostom, ki je v nadaljevanju omogočil zaprtje centra.
“Maribor se je tega lotil tako, da je najprej zaprl Koroško cesto, razmišlja se o zaprtju Lenta, nič pa za zdaj ni oprijemljivega glede alternativ. Dejstvo je namreč, da promet bo tudi v prihodnje še naraščal. Prav je, da se zelo resno razmišlja o mestnem tunelu, ki bi povezal vzhod in zahod mesta, kar je ena od možnih realnih opcij,” je še dejal Stergar.
Tudi po besedah Tomaža Willenparta iz direkcije za infrastrukturo bi se Maribor moral ozreti proti Ljubljani, kjer je urejen tako notranji kot zunanji cestni obroč, s čimer so voznikom omogočili alternativne poti. Tudi zato se na direkciji borijo za to, da bi lahko čim prej v prostor umestili zahodno obvoznico, o čemer bo prav naslednji teden potekala javna obravnava.
Po njegovem je to najpomembnejši predpogoj, da bi Maribor lahko začel resno razmišljati, kaj narediti s centrom mesta. V zvezi s predorom je Willenpart dejal, da so pri tem v precejšnji dilemi, zato je bil tudi pogoj države, da se mesto odpove severni obvoznici kot državni cesti, vendar po njegovem Maribor vseeno potrebuje obroč, tako kot vsa velika mesta v državi.
“Predor bi sicer veliko pripomogel, vendar gre ta po sredi mesta. Na območju predora ne bo veliko izpustov, kaj pa pred in za njim. Tudi ko bomo na koncu prišli do izračunov, koliko to stane, bomo morda ugotovili, da rešitev ni najboljša. Vendar prepustimo odločanje stroki,” je dodal predstavnik direkcije, ki se zaveda dolgotrajnosti postopkov umeščanja v prostor, ob tem pa del krivde za to, da mesto še nima primerne obvoznice naprtil tudi lokalni skupnosti.
Sicer pa je bil prav v torek objavljen razpis za prvo etapo zahodne obvoznice od Lackove do Kardeljeve ceste, za katero pa so najvišjo dopustno vrednost ponudb brez DDV omejili na 14,96 milijona evrov. Willenpart tega ni želel komentirati, je pa dejal, da je po njihovi oceni začrtana vrednost korektna.
Vodja sektorja za promet na mariborski občini Aleš Klinc je vesel objave omenjenega razpisa, ob tem pa je spomnil, da je tik pred izborom izvajalca in začetkom tudi gradnja četrte etape oziroma krožnega križišča med Kardeljevo in Streliško ulico. Prav tako se nadaljuje gradnja podaljška Ceste Proletarskih brigad.
Zaradi vseh omenjenih novogradenj so na mestni občini pred velikim izzivom, kako jim v prihodnje približati javni potniški promet. Slednjega meščani koristijo premalo, kar se še posebej pozna v času epidemije. Če je namreč pred njo število potnikov naraščalo z 2,5-odstotno stopnjo, je po epidemiji številka kljub nezmanjšanim frekvencam in številu linij ter hkratnim višjim subvencijam mestne občine upadla za polovico.
“Povečevanje frekvence voženj bi pomenilo tudi višje stroške, kar pa ne more biti razlog, da na tem ne bi delali odločno naprej. Potreben pa je čas, da se potniki vrnejo nazaj. Nenazadnje smo že leta 2015 s celostno prometno strategijo sprejeli odločitev, da bomo avtomobilom v mestu malo zagrenili življenje,” je še dodal Klinc.