Madžarski premier Viktor Orban je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju zanikal, da bi države že dosegle kompromis glede embarga na uvoz ruske nafte. “Nobenega dogovora ni,” je poudaril Orban. Odgovornost za to pa je pripisal Evropski komisiji, ker da pred objavo predloga ni najprej zagotovila strinjanja članic.
Pred tem je sicer iz Bruslja prišla novica, da so stalni predstavniki članic na današnjem srečanju dosegli politični dogovor o embargu na uvoz ruske nafte, ki naj bi bil del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Podrobnosti sicer niso bile objavljene, naj bi pa kompromisna rešitev predlagala določeno izvzetje za Madžarsko oz. nafto, ki se jo v EU uvozi preko naftovoda.
A Orban je zdaj zatrdil, da se Madžarska s predlogom ne strinja in da soglasja v EU ni. Zamisel, da bi bila iz embarga izvzeta nafta, ki prihaja po naftovodu, se mu zdi “dober pristop”. “Vendar pa potrebujemo jamstva za primer nesreče na naftovodu, ki teče skozi Ukrajino, da bomo potem lahko rusko nafto dobili prek drugih virov,” je dejal madžarski premier.
V minulih dneh so namreč iz Ukrajine prišla opozorila, da bi se naftovodu Družba, ki poteka čez ukrajinsko ozemlje proti članicam EU, lahko tudi “kaj zgodilo”.
Odgovornost za to, da ni dogovora glede embarga na rusko nafto, pa je Orban pripisal Evropski komisiji, ki da je preveč hitela s predlogom, namesto da bi prej zagotovila strinjanje držav članic. Dejal je, da bi bilo treba najti rešitev za težave Madžarske z oskrbo z energenti, šele nato objaviti načrt o sankcijah. “Odgovornost za to, da danes nimamo dogovora, bo na ramenih komisije,” je dejal Orban.
Podobno je menil češki premier Petr Fiala, ki je bil kritičen, ker je komisija predlog za sankcije predstavila, preden so se države strinjale o njem. Obenem je izrazil upanje, da bodo našli dogovor.
Predsednica Evropske komisije, ki je predlog sankcij predstavila v začetku meseca, se na kritike ni mogla odzvati, saj je na vrh prišla pred Orbanom in Fialo.
“Ključ do uspeha sta solidarnost z Ukrajino in enotnost unije,” je poudarila ob prihodu in dodala, da morajo biti ukrepi pravični za vse.
Po njenih besedah nerešeno ostaja samo vprašanje ruske surove nafte, ki priteče po naftovodu. “Ni veliko možnosti, da bi dogovor našli v prihodnjih 48 urah, kasneje pa bodo možnosti večje,” je menila ob prihodu na vrh EU, ki se je medtem že začel.
Optimističen je bil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je dejal, da bi moral biti v prihodnjih urah trenutek za odločitev, da se stori korak naprej. Podprl je vse napore, da bi EU pokazala enotnost.
Pomen enotnega delovanja je prav tako izpostavil nemški kancler Olaf Scholz. Dodal je, da v pogovorih obstaja želja po dogovoru, kar je dobro.
Vrh EU se je medtem že začel z izmenjavo mnenj med voditelji EU in predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Prva točka na dnevnem redu pa je razprava o Ukrajini, pri kateri se bo voditeljem prek videopovezave pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Tokratni izredni vrh EU je sicer zadnji za slovenskega premierja Janeza Janšo pred za ta teden predvideno predajo oblasti Robertu Golobu. Janša ob prihodu na zasedanje ni podal izjave za medije.