Notarji in odvetniki pozdravljajo zakonske spremembe, ki jih predlaga SDS

V notarski in v odvetniški zbornici pozdravljajo predlagane spremembe in dopolnitve zakonov o notariatu in odvetništvu, ki jih predlaga stranka SDS. Z novelo zakona o odvetništvu želi SDS urediti odpravo razlikovanj pri ureditvi plačila odvetniškega dela, z novelo zakona o notariatu pa celovito urediti digitalizacijo notarskih storitev.

V strankah SDS in NSi so takoj po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili več deset zakonskih predlogov. Med njimi sta tudi predloga novel zakonov o notariatu in o odvetništvu, ki ju je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Danijelom Krivcem.

Z novelo zakona o odvetništvu SDS predlaga odpravo polovičnega plačila odvetniških storitev v zadevah zastopanja po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči. Zdajšnja ureditev namreč določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

Po predlogu SDS bi se plačilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pomoči, izenačilo s plačilom odvetnika, ki prosto deluje na trgu, tako, da bo tudi za te storitve upravičen do celotnega zneska po odvetniški tarifi. V predlogu se na novo uvaja tudi določba, da nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu ali odvetniškem pripravniku v zadevah zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali odvetniškega pripravnika v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči, ni dopustno. Omenjena ureditev bi vstopila v veljavo 1. januarja 2024, finančne posledice za proračun pa v SDS ocenjujejo na okoli 7,9 milijona evrov.

V odvetniški zbornici predlog podpirajo. Kot so pojasnili v odzivu za STA, gre za problematiko, ki se “vleče od leta 2015”, ko se je začel uporabljati zakon o dopolnitvah zakona o odvetništva in določil polovično plačilo odvetnikov pri zastopanju v tovrstnih zadevah. V zbornici si že vse od sprejema omenjene določbe zakona na različne dopustne načine argumentirano prizadevajo, da se razlikovanja pri ureditvi plačila odvetniškega dela odpravijo.

Prepričani so namreč, da za takšno ureditev ne obstajajo upravičeni razlogi, pa tudi, da je s tem odvetnikom in strankam kršena pravica do enakosti pred zakonom, odvetnikom pa onemogočeno izpolnjevanje ustavnih zahtev pri opravljanju odvetniškega poklica.

“Odvetniki tako zagovarjamo tudi obdolžene v kazenskih postopkih kot zagovorniki po uradni dolžnosti, zastopamo socialno šibke stranke na podlagi zakona o brezplačni pravni pomoči ter zastopamo osebe z motnjami v duševnem zdravju, v primeru prisilne hospitalizacije, na podlagi zakona o duševnem zdravju,” navajajo.

Po mnenju odvetniške zbornice obstoječa ureditev ni pravična in poštena, še posebej pa je v škodo socialno šibkih strank. Prejemniki brezplačne pomoči namreč niso upravičeni do odvetnika, ki bi bil plačan enako kot odvetnik (nasprotne) stranke, ki odvetnika plača sama. “S tem je zato kršeno načelo enakega varstva pravic,” poudarjajo.

Opozarjajo tudi, da gre za jasno diskriminacijo glede na osebne lastnosti stranke, ki si pred sodiščem ne more privoščiti odvetnika, ker ga ne more plačati ali si ga zaradi osebnih okoliščin ter omejitev ni sposobna izbrati, država pa ji dodeli nekoga, ki za svoje delo ne bo plačan po odvetniški tarifi, ki jo je sicer potrdila ta ista država. Zaradi polovičnega plačila odvetniških storitev v omenjenih zadevah pa že prihaja do težav pri zagotavljanju odvetnikov, zlasti na območjih manjših okrožnih sodišč, navajajo.

S predlogom novele zakona o notariatu pa želi SDS urediti celovito digitalizacijo notarskih storitev z uvedbo možnosti, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo. To je še posebej pomembno za tuje fizične in pravne osebe ter Slovence v tujini, SDS med drugim navaja v predlogu novele.

V notarski zbornici predlog pozdravljajo. Kot so navedli v odgovoru za STA, si tudi v zbornici prizadevajo za čimprejšnjo digitalizacijo storitev, zato menijo, da bi bilo smotrno, da se predlagana novela sprejme v najkrajšem možnem času.

Ob tem so spomnili, da je ministrstvo za pravosodje tik pred koncem lanskega leta v strokovno usklajevanje poslalo predlog novele zakona o notariatu, vendar pa ta kasneje zaradi bližajočih volitev ni bil obravnavan na vladi oz. poslan v zakonodajni postopek. Pri oblikovanju rešitev je sodelovala tudi stanovska zbornica, ki je pripravila nujno potrebne prilagoditve zakonov o notariatu in o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter jih julija lani poslala ministrstvu za pravosodje, navajajo.

Predlagane spremembe zakona se nanašajo na digitalizacijo notarskih storitev, oddaljen dostop do notarja za fizične in pravne osebe, videoelektronsko identifikacijo prek varne video povezave in sestavljanje notarskih listin na daljavo, dopolnjene pa so tudi določbe glede zavarovanja notarske poklicne odgovornosti. Dosedanja ureditev, ki omogoča sestavljanje javnih listin ob fizični prisotznosti strank v navzočnosti notarja, ostaja nespremenjena, navaja predlagatelj.