Letošnji dan Evrope v znamenju razmisleka o prihodnosti EU

Evropa bo v ponedeljek praznovala, v ospredju letošnjega dneva Evrope pa bo razmislek o prihodnosti EU. Dan bo zaznamovala slovesnost v Strasbourgu, na kateri bodo vodilnim predstavnikom evropskih institucij predali sklepe s konference o prihodnosti Evrope.

Evropa svoj dan praznuje v spomin na 9. maj 1950, ko je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo s predlogom za vzpostavitev nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi.

Njegove zamisli so sprožile proces evropske integracije in leto pozneje je bila oblikovanja Evropska skupnost za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija.

Dobrih sedem desetletij kasneje v Evropi znova teče razmislek o tem, kako naprej. Lani 9. maja se je v Strasbourgu uradno začela konferenca o prihodnosti Evrope. K sodelovanju v razpravi so bili povabljeni vsi prebivalci EU, ki so se lahko udeleževali dogodkov v okviru konference ali pa so lahko svoje prispevke podali prek posebne spletne platforme.

Plenarna skupščina konference je prejšnji teden sprejela 49 predlogov z več kot 300 ukrepi z različnih področij, od zdravja, okolja, odločanja v EU, zunanjega delovanja unije in gospodarstva do vladavine prava.

Na letošnji dan Evrope opoldne bodo trije sopredsedniki izvršnega odbora vodilnim predstavnikom institucij EU – predsednicama Evropske komisije in Evropskega parlamenta, Ursuli von der Leyen in Roberti Metsoli, ter predsedniku Francije, ki predseduje Svetu EU, Emmanuelu Macronu – predstavili končno poročilo.

Na dogodek so poleg članov plenarne skupščine konference o prihodnosti Evrope povabljeni evropski državljani ter študenti programa Erasmus, pa tudi ministri za evropske zadeve, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Eden od predlogov, ki so se izkristalizirali v okviru razprav, je odprava odločanja v EU s soglasjem na področjih, kot so davki, socialna varnost, zunanja politika in širitev. Poleg tega je bilo predlagano, da bi Evropski parlament dobil pristojnost predlaganja zakonodaje, EU pa več pristojnosti na področjih, ki so bila zdaj pretežno v nacionalni domeni, kot sta zdravje in obramba.

V Evropskem parlamentu so prepričani, da bo za uresničitev predlogov nujno spremeniti evropske pogodbe, zato so v sredo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli resolucijo, s katero pozivajo k temu.

Resolucija sicer ni zavezujoča, morebitne spremembe evropskih pogodb pa bi moralo soglasno potrditi vseh 27 članic povezave, ki imajo za to predvidene različne postopke.

Ta proces ni enostaven, kar so pokazali že pretekli poskusi reform. Leta 1992 so Danci na referendumu zavrnili maastrichtsko reformo in so jo sprejeli šele leto kasneje, ko si je država izposlovala več izjem.

Leta 2005 pa so Francozi in Nizozemci na referendumih zavrnili predlog evropske ustavne pogodbe. Namesto nje je EU nato leta 2007 sprejela lizbonsko pogodbo, s katero je uveljavila del rešitev iz ustavne pogodbe.

Da EU ob svoji 72-letnici potrebuje spremembe, sta pokazali zadnji veliki krizi, pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini. “Ta dan Evrope se bo vrtel okoli unije prihodnosti – kako jo narediti močnejšo, odpornejšo in bliže ljudem,” je ta teden v Evropskem parlamentu dejala Ursula von der Leyen.

Vojna na evropskih tleh je v Evropo prinesla streznitev in zavedanje, da varnosti ne gre jemati za samoumevno. Ruski napad na Ukrajino je članice EU v veliki meri poenotil, čeprav se v zadnjem času že kažejo razpoke v tej enotnosti, zlasti glede embarga na uvoz ruske nafte in plina.

Sicer pa je v zadnjih letih v Evropi postalo očitno, da imajo članice različne poglede na eno temeljnih načel unije, to je vladavino prava. Nekatere vzhodne članice, v prvi vrsti Madžarska in Poljska, namreč vztrajajo pri svoji interpretaciji teh univerzalnih načel.

EU se je po več širitvah – največja je bila leta 2004, ko je v povezavo vstopila tudi Slovenija – z odhodom Velike Britanije prvič zmanjšala. A videti je, da sta brexit in vojna na vzhodu Evrope evroskeptikom vzela nekaj vetra iz jader.

Kot je nedavno za STA dejal politični analitik Marko Lovec, je v Evropi zaznati krepitev trenda proevropskih sil, kar se je pokazalo tudi z zmago Macrona nad skrajno desničarko Marine Le Pen v Franciji.

Poleg osrednjega dogodka v Strasbourgu bo ob dnevu Evrope še več drugih dogodkov, tako v Bruslju kot v prestolnicah članic. Že danes bodo vrata za obiskovalce odprle evropske institucije v Bruslju, v Svetu EU bodo tudi predstavitve članic. Slovenija se bo po navedbah predstavništva v Bruslju predstavila s kvizom o Sloveniji in potico.

Več dogodkov ob dnevu Evrope, od koncertov do razprav, je že v preteklih dneh potekalo tudi v Sloveniji, še nekaj jih bo.

V ponedeljek tako predstavništvi Evropske komisije v Sloveniji in Italiji na Trgu Evrope med Goricama, ki povezuje Slovenijo in Italijo, organizirata koncert Skupaj za Evropo, na katerem bodo nastopili slovenski in italijanski glasbeniki.

Ker je leto 2022 leto mladih, je več dogodkov, ki letos po dveh letih omejitev zaradi pandemije znova lahko potekajo v živo, posvečeno prav njim.