Dokončanje podlag za črpanje kohezijskih sredstev 2021-2027 ena od uvodnih nalog nove vlade

Usklajevanje podlag za črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2021-2027 je v zaključni fazi, se bodo pa postopki zaradi menjave vlade nadaljevali in zaključili pod okriljem nove vladne ekipe, so za STA povedali na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Dokončanje procesa bo tako ena od uvodnih nalog nove vlade.

V zaključni fazi je tako po pojasnilih vladne službe usklajevanje sporazuma o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021-2027. “Zaradi menjave vlade pa se bodo postopki nadaljevali in zaključevali z novo vladno ekipo,” so navedli. V sporazumu članice EU opredelijo strateške usmeritve za načrtovanje programov izvajanja kohezijske politike in mehanizme za učinkovito izvajanje iz posameznih skladov.

Sloveniji bo v obdobju 2021-2027 na področju kohezijske politike sicer na voljo 3,22 milijarde evrov. Ta sredstva so razdeljena na štiri sklade – kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad (po novem razširjen v evropski socialni sklad plus) in sklad za pravičen prehod, v okviru katerega so sredstva predvidena za gospodarsko in socialno prestrukturiranje dveh zgodovinskih premogovniških regij – Zasavja in Šaleške doline.

Slovenija je izhodiščni osnutek sporazuma o partnerstvu v Bruselj poslala konec januarja 2021, po usklajevanjih z Evropsko komisijo je zdaj na spletnih straneh vladne službe dostopen zadnji, krajši osnutek.

V njem so opredeljeni glavni izzivi in naloge Slovenije po posameznih skupnih ciljih, ki si jih je EU zadala v zakonodajnih podlagah za izvajanje kohezijske politike, in pomembnih področjih slovenskega ukrepanja.

Strnjeno so glavni cilji kohezijske politike EU v obdobju 2021-2027: konkurenčnejša in pametnejša EU s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe in regionalne povezljivosti informacijske ter komunikacijske tehnologije; prehod na neto brezogljično gospodarstvo s spodbujanjem pravičnega energetskega prehoda, zelenih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja in upravljanja okoljskih tveganj ter trajnostne urbane mobilnosti; bolj povezana EU z izboljšanjem mobilnosti; bolj socialna in vključujoča EU z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic; EU bližje državljanom s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mestnih, podeželskih in obalnih območij ter pobud na lokalni ravni.

Okvir kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v nasprotju z ureditvijo v iztekajočem se obdobju 2014-2020 omogoča tudi večje sinergije, povezovanje in sodelovanje med posameznimi skladi in tudi z drugimi instrumenti iz proračuna EU, ki so namenjeni uresničevanju istih ciljev na področjih inovacij, podnebnih ukrepov, rasti in ustvarjanja delovnih mest. Gre na primer za program Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope CEF, program za digitalno Evropo, program Erasmus plus, okoljski instrument LIFE in naložbeni sklad InvestEU.

V začetku marca je vlada Evropski komisiji poslala tudi osnutek operativnega programa izvajanja kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Konec aprila je Slovenija po pojasnilih vladne službe prejela predloge za spremembe, ki jih na tehnični ravni še usklajujejo s komisijo. Dinamika začetka izvajanja – prve razpise so na vladni službi lani poleti napovedovali že za prvo polovico tega leta – bo “odvisna od aktivnosti in hitrosti priprave ukrepov nove vlade”.

Ključni vsebinski poudarki v programu so na štirih ciljih politik – pametno, skozi ukrepe za rast produktivnosti, inovativnosti in krepitev znanj ter spretnosti, zeleno, skozi ukrepe za prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo, povezljivo, skozi ukrepe za digitalno povezljivost in krepitev prometne infrastrukture, in družbeno, skozi vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijsko solidarnost.

Po zadnjem osnutku operativnega programa bo v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj za Vzhodno Slovenijo na voljo nekaj manj kot 1,28 milijarde evrov, za Zahodno Slovenijo pa skoraj 403 milijoni evrov, v okviru evropskega socialnega sklada plus za Vzhodno Slovenijo skoraj 430 milijonov evrov in za Zahodno blizu 136 milijonov evrov, v okviru kohezijskega sklada za celotno državo 718 milijonov evrov, v okviru sklada za pravičen prehod pa za dve premogovni regiji skoraj 259 milijonov evrov.

Pri tem bodo projekti iz bolj razvite Zahodne Slovenije upravičeni do največ 40-odstotnega sofinanciranja iz sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada, v manj razviti Vzhodni Sloveniji pa bo upravičeno sofinanciranje segalo do višine 85 odstotkov. Za kohezijski sklad bo veljala enotna 85-odstotna zgornja meja.

V luči javnih kritik predstavnikov lokalnih skupnosti iz Zahodne Slovenije, da bi bilo treba višji delež sofinanciranja zagotoviti tudi za manj razvita območja te kohezijske regije in da v nasprotnem primeru soglasja za program ne bodo dali, so v vladni službi pojasnili, da je delež evropskega sofinanciranja v skladu z evropsko uredbo enak za vse občine glede na regijo.

So pa spomnili na obljube odhajajoče vlade, ki bi prek povečanja prispevka iz državnega proračuna omogočila, da pri končnem sofinanciranju projektov ne bi bilo razlik med enako nerazvitimi občinami, ne glede na to, v kateri od obeh regij ležijo. Ali bo nova vlada tem obljubam sledila, bo torej jasno v nadaljevanju leta.