Vrh EU konec tedna v Versaillesu o vojni v Ukrajini
Voditelji članic EU bodo v četrtek in petek na neformalnem zasedanju v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj unija po ruskem napadu na Ukrajino zavaruje svoje državljane in vrednote. V ospredju bosta dve vprašanji – kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v uniji in kako zmanjšati odvisnost od ruske energije.
Voditelji, med njimi slovenski premier Janez Janša, bodo zasedali v Versaillesu, kjer je bila leta 1919 podpisana ena od mirovnih pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna, a je zaradi nezadovoljivih rešitev sprožila nove konflikte, ki so privedli do izbruha druge svetovne vojne.
Sprejeli bodo versajsko izjavo. Za zdaj je predvidena tudi ločena kratka izjava o ruski agresiji nad Ukrajino, ki naslavlja tudi vprašanje ukrajinskega članstva v uniji. Pričakuje se sicer, da bodo na koncu obe izjavi združili v eno.
“Ruska vojna agresije pomeni tektonski premik v evropski zgodovini,” se glasi začetek versajske izjave. V njej bodo voditelji zapisali, da so v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj unija ravna odgovorno v tej novi realnosti ter zavaruje svoje državljane, vrednote, demokracije in evropski model.
EU je zaradi vojne v Ukrajini proti Rusiji uvedla doslej najostrejše sankcije v svoji zgodovini, ki vključujejo zaprtje zračnega prostora unije za vsa ruska letala, prepoved delovanja ruskih državnih medijev v uniji ter vrsto finančnih in gospodarskih sankcij.
Poleg tega je unija v pomoč Ukrajini sploh prvič odobrila financiranje orožja za napadeno državo in sploh prvič uporabila evropsko zakonodajo, ki beguncem iz Ukrajine – v manj kot dveh tednih jih je prišlo v unijo dva milijona – zagotavlja takojšnjo in vsesplošno začasno zaščito.
Unija je sedaj v fazi pozornega spremljanja izvajanja in učinkovanja doslej sprejetih sankcij ter priprave novih sankcij. Tudi o tem bodo ta konec tedna v Versaillesu razpravljali voditelji članic unije.
Med morebitnimi nadaljnjimi koraki so izključitev še več ruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift ter ukrepi v energetskem sektorju, glede katerih pa so zaradi odvisnosti od ruske energije članice previdne.
Dve ključni vprašanji, o katerih bodo razpravljali voditelji, sta, kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v uniji in kako zmanjšati odvisnost od ruske energije oziroma ali prepovedati uvoz ruskega plina in nafte, kar so storile ZDA, ki so sicer od ruske energije bistveno manj odvisne od evropskih držav.
Poleg tega bosta na vrhu v ospredju še krepitev obrambnih zmogljivosti in oblikovanje trdnejših gospodarskih temeljev.
Ukrajina ne bo dobila zaželenih jamstev glede članstva v uniji
Voditelji naj bi, sodeč po osnutku izjave o ruski agresiji nad Ukrajino, Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski najverjetneje ne bo dobil jasnih jamstev glede članstva države v uniji, ki jih želi.
Voditelji naj bi namreč potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: “EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro.”
Ob tem naj bi spomnili, da so članice unije pred dnevi Evropsko komisijo pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. Ob čakanju na to mnenje in brez odlašanja bodo članice “še okrepile vezi in poglobile partnerstvo”, piše v osnutku izjave.
V povezavi s tem se omenja možnost, da bi unija Ukrajini ponudila neke vrste nadgradnjo pridružitvenega sporazuma – “pridružitveni sporazum plus”.
V Bruslju viri pri EU ob tem pojasnjujejo, da bi nekatere članice rade pospešile proces približevanja Ukrajine uniji, druge pa so bolj zadržane in pozivajo k temeljiti razpravi. V Bruslju izpostavljajo tudi, da je širitveni proces dolg in zahteven, o čemer pričajo postopki z državami Zahodnega Balkana.
S tega vidika je Ukrajina dejansko v hitrem postopku, saj so članice komisijo k pripravi mnenja o njeni prošnji za članstvo pozvale rekordno hitro, v zgolj nekaj dneh. Črna gora je na primer za članstvo zaprosila decembra 2008, članice pa so komisijo k pripravi mnenja pozvale aprila 2009. Pristopna pogajanja je nato začela junija 2012, pa jih še ni končala.
Zaveza k postopni odpravi odvisnosti od ruske energije in krepitvi obrambnih izdatkov
Voditelji se bodo sicer v Versaillesu zavezali k nadaljnjim odločnim korakom za povečanje evropske suverenosti s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in zmanjšanjem energetske odvisnosti ter za oblikovanje novega modela rasti in naložb do leta 2030, kaže osnutek versajske izjave z osemnajstimi točkami, ki šteje osem strani.
Za zmanjšanje energetske odvisnosti se bodo med drugim zavezali k postopni odpravi odvisnosti od ruskega plina, nafte in premoga z diverzifikacijo dobave, pospešitvijo razvoja obnovljivih virov energije, izboljšanjem povezljivosti energetskih mrež v uniji in povečanjem zalog plina.
S ciljem krepitve obrambnih zmogljivosti naj bi se zavezali k znatni krepitvi obrambnih izdatkov in deleža obrambnih proračunov za obrambne naložbe, kar sicer predvidevajo tudi obrambni cilji zveze Nato.
Za zagotovitev trdnejših gospodarskih temeljev pa naj bi se vnovič zavezali k zmanjšanju strateške odvisnosti, na primer na področju polprevodnikov, zdravja in hrane.