Stoltenberg: Nato bo krepil vzhodno krilo, a v Ukrajino ne bo napotil svojih enot

Nato pripravlja znatno okrepitev vojaške prisotnosti v zavezniških državah na vzhodnem krilu, je po zasedanju obrambnih ministrov dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg in poudaril, da Nato v Ukrajino ne bo napotil svojih enot. Slovenija bi lahko za bojno enoto na Slovaškem zagotovila do 200 vojakov, pa je dejal obrambni minister Matej Tonin.

Nato v Ukrajino ne bo napotil svojih enot, se je Stoltenberg po izrednem zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju odzval na pobudo Poljske, da bi v Ukrajino napotili mirovno misijo Nata. Članice Nata so večinoma zadržane do zamisli o napotitvi mirovne misije Nata v Ukrajino, kar je ob obisku v Kijevu predlagal podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski.

“Pozivamo Rusijo, predsednika (Vladimirja) Putina, k umiku svojih enot, vendar nimamo načrtov za napotitev Natovih enot v Ukrajino,” je dejal Stoltenberg.

Na srečanju se je ministrom prek video povezave pridružil tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, ki je poročal o trenutni situaciji na terenu, ki je “precej dramatična”, je povedal Tonin. “Nekatere vasi in deli mest so praktično izbrisani z obličja Zemlje,” je izjave ukrajinskega kolega povzel Tonin.

Ukrajina je pri tem predstavila seznam opreme, ki jo nujno potrebuje, da lahko zagotovi svoje obrambne zmogljivosti. “Ukrajinci ne pričakujejo, da se bo zahodni svet boril namesto njih, pričakujejo pa, da jim bomo v materialnem smislu pomagali, ker se borijo tudi za zahodnoevropske vrednote,” je povedal Tonin za slovenske dopisnike v Bruslju po koncu zasedanja. Reznikov je tudi zahteval ostre sankcije, da “se lahko ustavi Putinov vojaški stroj”.

Tega, ali bo Slovenija Ukrajini ponudila dodatno pomoč v orožju in opremi, minister ni želel komentirati. Dejal je le, da naša država Ukrajini pomaga na različne načine, od humanitarne pomoči do oskrbe beguncev.

“Dogovorili smo se, da bomo po še naprej po svojih zmožnostih tehnično pomagali Ukrajini, da bomo enotno nastopali pri uveljavljanju sankcij in da smo dolžni storiti vse, da Rusi slišijo resnico,” je povzel dopoldansko razpravo, ki je bila posvečena Ukrajini.

Na današnjem zasedanju obrambnih ministrov Nata je bila poudarjena “enotnost”. “Enotnost je tisto najmočnejše orodje, ki ga zavezništvo ima,” je povedal Tonin.

V drugem delu zasedanja so ministri 30 držav članic v luči spreminjajočih se varnostnih razmer v Evropi govorili tudi o prilaganju zavezniške odvračalne in obrambne drže na nove okoliščine.

Kot je povedal Stoltenberg, so obrambni ministri Nata zadolžili vojaške poveljnike, naj pripravijo načrte za krepitev vzhodnega krila zavezništva po invaziji Rusije na Ukrajino. “Na kopnem bi morala naša nova drža vključevati bistveno več sil v vzhodnem delu zavezništva, v višji pripravljenosti, z več vnaprej nameščene opreme in zalog,” je dejal.

Nato “ne bo dopuščal nobenega napada na svoje ozemlje, Moskva o tem ne sme dvomiti”, je dejal Stoltenberg in dodal, da je več sto tisoč vojakov v pripravljenosti, da branijo meje zavezništva.

Po besedah Tonina je danes tekla razprava zlasti o tem, kako Natove misije okrepljene prednje prisotnosti razviti v okrepljeno obrambo. Sedanja situacija je pokazala, da je treba iz odvračalne drže preiti v obrambo, da je treba povečati številčnost sil in ob tem namestiti tudi še določene dodatne tehnične zmogljivosti, da bomo lahko to obrambo zagotavljali v polnem obsegu.

Na Slovaškem bodo vzpostavili novo bojno skupino zveze Nato, v katero bodo vključeni tudi slovenski vojaki. Tonin po današnjem zasedanju potuje v Bratislavo, kjer bosta s slovaškim kolegom Jaroslavom Nadom dorekla podrobnosti glede tega.

Koliko vojakov konkretno bi Slovenija lahko zagotovila, Tonin danes ni mogel povedati. To bo odvisno od dogovora s slovaškim kolegom, je dejal. V minulih dneh se je omenjalo, da bi lahko Slovenija zagotovila do sto vojakov.

Slovenija ocenjuje, da je v tem trenutku sposobna zagotoviti do 200 pripadnikov Slovenske vojske, je pojasnil Tonin. “Številka sto, ki se je pojavljala tudi v slovaških medijih, pa izhaja iz najinih uvodnih razgovorov s slovaškim ministrom,” je dodal.

Danes je po Toninovih besedah potekala tudi zanimiva razprava v zvezi z 2-odstotnim “pragom” za obrambne izdatke članic zavezništva. V prihodnosti bi to bila “bolj podlaga, ne pa strop”, da bi lahko v polnosti razvili naše zmogljivosti.

Tonin je pri tem spomnil, da namerava Slovenija v skladu z danimi političnimi zavezami do leta 2024 za obrambne izdatke nameniti 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2035 pa naj bi v skladu s časovnico obrambni izdatki dosegli dva odstotka BDP.

Po pogovorih na vladi pa bo ta časovnica sedaj pomaknjena navzdol in načrt je, da bi Slovenija že do leta 2030 dosegla dva odstotka BDP za obrambne izdatke, je še dejal Tonin.