Florjančič ob otvoritvi sodnega leta govoričil o pravni državi, a zadeve Masleša ni omenili niti z eno besedo!?
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ob otvoritvi sodnega leta poudaril, da je neodvisnost sodstva temeljnega pomena za udejanjanje njegovega poslanstva, ki mora s svojimi odločitvami krepiti načelo pravne države kot pogoja za obstoj demokracije. Predsednik republike Borut Pahor pa jo vidi tudi kot pogoj za svobodno življenje ljudi.
Florjančič je ob tem opozoril na “čeri”, ki ogrožajo neodvisnost sodstva. Te so tako znotraj kot zunaj sodstva samega, je dejal Florjančič in dodal, da je z vidika sodstva v tem pogledu pomembna in odločilna vloga vsakega posameznega sodnika in vseh sodnikov skupaj, delujočih znotraj institucionalnega okvira sodstva.
Poudaril je, da je demokracija enako ranljiva, kot je ranljiva neodvisnost sodstva in je njuna usoda neizogibno povezana. Zato je nujno sodelovanje in prizadevanje vseh institucij države za krepitev pravne države ter za iskanje in utrjevanje skupnega imenovalca pri njenem pojmovanju.
Po Florjančičevih besedah je sodna oblast nedvomno pomemben vir družbene moči in ima tudi edinstveno pristojnost pravnega nadzorovanja drugih dveh vej oblasti, kar ne velja v obratni smeri, v odnosu do sodstva. Kot je dejal, je to tudi razlog, da se bodo vedno znova pojavljali interesi, da se ta moč sodstva obvlada ali zmanjša na minimum.
Če gre pri teh poskusih za očitno kršenje ustavno določenih razmerij med vejami oblasti, se jim je, tako Florjančič, mogoče tudi lažje in transparentno zoperstaviti. Kot primer je izpostavil ustanavljanja preiskovalne komisije DZ, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost, tudi sodnikov, za odločanje v konkretnih sodnih postopkih.
A po njegovem mnenju sodstvu morda preti celo večja nevarnost, ko gre za prikrito, težje prepoznavno delovanje, ki slabi sodstvo, na primer s politiko plačnega sistema za sodnike ali z ukrepi na področju proračunske porabe. Pri tem je izpostavil, da so plače slovenskih sodnikov dejansko zamrznjene več kot desetletje, kar je privedlo do plačnih nesorazmerij med nosilci treh vej oblasti. Skrb pa vzbuja tudi dejstvo, da so se sredstva za sodstvo za letos občutno zmanjšala.
Kot možne je Florjančič omenil še poskuse slabitve sodne veje oblasti tudi z ustvarjanjem delitev znotraj sodstva samega, “delitve, ki so vzpodbujene s širjenjem vpliva v sodstvo s strani takih in drugačnih interesnih povezav in ki nimajo podlage v ustavno opredeljeni vlogi sodstva in sodnikov”.
Predsednik republike Borut Pahor je v svojem nagovoru izpostavil pomen neodvisnega, nepristranskega in strokovnega sodstva, ki je temeljni pogoj za svobodno življenje in izražanje ljudi, za uspešnost družbe in države. Po njegovih besedah si je težko zamisliti uspešno državo zadovoljnih ljudi, v kateri ti ne bi zaupali pravu, kjer ne bi verjeli, da pravo varuje naša življenja in delo ter da nad spoštovanjem in uporabo prava bdijo pravična, s pravnim znanjem in človeško modrostjo opremljena neodvisna in nepristranska sodišča.
Zaupanje v sodstvo in pravno državo je temelj pravičnosti, nezaupanje vanj pa skrajno nevarno, je še opozoril. V svojem govoru je pozval tudi k izvrševanju in spoštovanju pravnomočnih sodnih odločb. “Naloga vseh nas je, da varujemo to neodvisnost sodstva in s tem tudi njegov ugled in zaupanje v javnosti,” je poudaril.
Kot je še izpostavil, je danes za slovensko in evropsko skupnost zahteven čas, saj se ob rusko-ukrajinski krizi ruši mednarodni red utemeljen na mednarodnem pravu, bistvo katerega je med drugim spoštovanje suverenosti države, prepoved zločina agresije in obveza mirnega reševanja sporov med državami.
Florjančič je sicer uvodoma izpostavil, da so se slovenska sodišča tudi v letu 2021 hitro in uspešno prilagodila spremenjenim razmeram delovanja zaradi covida-19. To se je odrazilo tudi v pozitivnih rezultatih dela sodišč, ki so bila nad pričakovanji, je poudaril.
“V letu 2020 se je število nerešenih primerov na slovenskih sodiščih povečalo nad pet odstotkov, v letu 2021 pa se je trend že obrnil. Sodišča so namreč rešila več zadev, kot so jih prejela in tako ob koncu leta ponovno zmanjšala število nerešenih zadev,” je med drugim poudaril Florjančič.