Ob prehodu iz starega v novo leto si marsikdo obljubi, da bo v novem letu spremenil svoje ravnanje; da bo denimo več časa namenil športu, se bolj zdravo prehranjeval, več varčeval in potoval, na drugi strani pa manj delal. Pogosta cilja sta tudi opustitev alkohola in kajenja; ti navadi tudi po ugotovitvah statistikov terjata številna življenja.
Med najpogostejšimi novoletnimi zaobljubami je povečanje športne aktivnosti. Kot ugotavljajo statistiki, pa šport lahko kar nekaj stane. Predlani je bila povprečna cena ženskih športnih copat 67 evrov, povprečna cena kolesa za odrasle 248 evrov, povprečna cena usnjene nogometne žoge številka pet 17 evrov, povprečna cena mesečne karte za obisk fitnes studia pa 56 evrov.
Priljubljene zaobljube se nanašajo tudi na bolj zdravo prehranjevanje, kot kaže, uspešno. Prebivalec Slovenije je v letu 2020 porabil povprečno 129 kilogramov sadja in 119 kilogramov zelenjave. “Poraba zelenjave v zadnjih 20 letih narašča, poraba sadja pa niha, verjetno tako kot letine sadja,” ugotavljajo statistiki.
Prav tako so pogoste zaobljube o prenehanju oz. zmanjšanju uživanja alkohola ter opustitvi kajenja. Prebivalec Slovenije je v letu 2019, za katerega so na voljo zadnji podatki, v povprečju porabil 35,3 litra vina, od tega 65,4 odstotkov belega. Povprečno gospodinjstvo je za alkoholne pijače v letu 2018 namenilo 190 evrov. Zaradi alkoholne bolezni jeter je leta 2020 umrlo 386 prebivalcev, kar predstavlja 1,6 odstotka vseh smrti v tistem letu.
Za tobak je medtem gospodinjstvo v letu 2018 v povprečju namenilo 190 evrov, zaradi maligne neoplazme bronhija in pljuč pa je leta 2020 umrlo 1190 prebivalcev, kar predstavlja pet odstotkov tedanjih smrti.
Marsikdo si v novem letu zada tudi cilj, da bo naredil konec zapravljanju. Če se bodo tovrstne zaobljube spoštovale, bo varčevanje v Sloveniji še naprej rekordno. Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila namreč v letu 2020 rekordno visoka, 22,6-odstotna, in četrta najvišja v EU in evrskem območju, medtem ko je bilo dolgoročno povprečje od leta 2008 do leta 2020 pri 13,4 odstotka. Najvišjo stopnjo v EU so imeli lani Nizozemci (24-odstotno), najnižjo pa Slovaki (10,9-odstotno).
Med priljubljenimi cilji je še več potovanj, pri čemer pa je načrte v zadnjih letih marsikomu prekrižal covid-19. Število vseh potovanj prebivalcev Slovenije je bilo v letu 2020 za 51 odstotkov, število prenočitev turistov med potovanji pa za 47 odstotkov nižje kot v letu 2019. Število potovanj po Sloveniji je bilo nižje za 27 odstotkov in število prenočitev turistov za 16 odstotkov; število potovanj v tujino pa za 64 odstotkov in število prenočitev turistov za 56 odstotkov.
Poleg tega si mnogi želijo manj delati ter imeti več časa za družino in prijatelje. Število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur se sicer v Sloveniji res zmanjšuje. V letu 2020 so delovno aktivni običajno delali povprečno uro manj kot leta 2008, dejansko pa so v tednu dni opravili skoraj tri ure manj kot leta 2008.
Med vsaj 16 let starimi osebami v Sloveniji je bilo v letu 2020 92 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu, kar je za eno odstotno točko manj kot v letu 2019, so novoletno statistiko sklenili na statističnem uradu.