[Še eni instrumentaliziranci] Znanstveni svet vladi očita poskus destabilizacije Pedagoškega inštituta

Znanstveni svet Pedagoškega inštituta v vnovični zavrnitvi soglasja k imenovanju Igorja Ž. Žagarja za direktorja inštituta ne vidi nič drugega kot še eno izčrpavanje zavoda in poskus njegove destabilizacije. Kot so zapisali v izjavi za javnost, očitno smotrno upravljanje z javnim raziskovalnim zavodom ni v interesu vlade.

Upravni odbor inštituta je Žagar septembra podelil nov petletni mandat, za pridobitev soglasja ustanovitelja pa je sklep o imenovanju direktorja posredoval ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ker soglasja niso dočakali skoraj dva meseca, ga je upravni odbor 9. novembra imenoval za vršilca dolžnosti direktorja, saj je le tako možno zagotoviti nemoteno delo inštituta.

Vlada je sklep prejšnji teden vendarle obravnavala in sklenila, da soglasja ne poda. Kot so ob tem spomnili na inštitutu, je do podobnega zapleta prišlo že lani, ko Žagar prav tako ni dobil soglasja, zato je po izteku funkcije vršilca dolžnosti moral Pedagoški inštitut razpis ponoviti.

Za razliko od lani, ko utemeljitve kljub pozivu niso prejeli, jo je vlada letos vendarle dodala. V njej je pojasnila, da kandidat ni izkazal vizije razvoja Pedagoškega inštituta in ni predstavil razvojnih rešitev za inštitut, kot so financiranje, organizacija glede projektov in sodelovanja z univerzami.

V znanstvenem svetu takšno utemeljitev v celoti zavračajo, saj je bila vizija predstavljena tako njim kot upravnemu odboru, njen glavni del pa predstavljajo prav razvojne rešitve v okviru obstoječe znanstvene politike.

“Glede na druge primere vladnega poseganja v institucije nas ne bi smelo več presenečati, da vlada tako vehementno navaja trditve, ki ne držijo, kar je vedno mogoče preveriti v sami viziji. Že druge odtegnitve soglasja ne moremo videti drugače kot še eno izčrpavanje inštituta in poskus njegove destabilizacije,” so zapisali. Smotrno upravljanje z javnim raziskovalnim zavodom, prav tako pa kakovost njegovega dela ter znanstveni in strokovni dosežki, po njihovi oceni očitno niso v interesu vlade.
.
Na odločitev se je odzval tudi Žagar in zapisal, da je argumentacija, ki je privlečena za lase in ne drži niti v eni točki, tako rekoč identična argumentacij, ki jo je na seji upravnega odbora ob njegovem imenovanju podal novi s strani vlade nastavljeni član kot obrazložitev svojega vzdržanega glasu.

Slednje sicer osebno ni slišal, ker so ga med razpravo o imenovanju zaprosili, da zapusti sejo, in jo je lahko prebral šele v zapisniku. Tudi zato je na zadnji seji upravnega odbora, na kateri so ga imenovali za vršilca dolžnosti, zahteval popravke zapisnika, saj stvari, ki jih je omenjeni član navajal, ni nikoli izrekel.

“Prav nasprotno. Moja vizija dela v celoti obsega vse točke, za katere je trdil, da jih v njej ni. Vse te trditve so bile nato, tudi z njegovim soglasjem, naenkrat je namreč trdil, da tega ni nikoli izrekel, črtane iz zapisnika,” je povedal Žagar.

Ob tem je dodal, da bo očitno še eno leto vršilec dolžnosti, medtem ko vladnega kandidata očitno ni, saj se ni nihče z ustreznimi referencami prijavil na razpis. Vlada pa ob odločitvi upravnega odbora, da me imenuje za vršilca dolžnosti, nima prav nobenega mehanizma, da ga zamenja, je še zapisal v izjavi za javnost.

Že lanskoletna odločitev vlade, da Žagarju ne izda soglasja k vnovičnemu imenovanju, je sicer v strokovni javnosti naletela na nestrinjanje.