Vse več pozivov k produktivnejšemu aktiviranju bančnih depozitov

Oktober je mesec varčevanja, ki se bo 31. oktobra zaključil s svetovnim dnem varčevanja. Slovenci smo eden najbolj varčnih narodov v EU in kljub nizkim obrestnim meram tradicionalno varčujemo v bančnih depozitih. Zato se krepijo pozivi k ukrepom za produktivnejše aktiviranje teh finančnih sredstev.

Svetovni dan varčevanja obeležujemo 31. oktobra od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike opozorili na pomembnost varčevanja. Ta namen je živ še danes – kdor redno daje na stran nekaj denarja, je bolje zaščiten pred tveganji in je bolj finančno neodvisen.

Leta 1924 je svet trpel za posledicami prve svetovne vojne in bližala se je svetovna gospodarska kriza. Zato je takrat komajda kdo mislil na varčevanje in razglasitev svetovnega dneva varčevanja naj bi pripomogla, da se to spremeni. Banke in hranilnice so 31. oktober zapisale v svoje rokovnike – v prvih letih po kongresu so tiskale plakate in brošure, pripravljale predavanja ter izvajale akcije v šolah.

Danes svetovni dan varčevanja praznuje okoli 80 držav. Na podlagi raziskave Evropske centralne banke med najpomembnejše motive varčevanja gospodinjstev sodijo zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, dohodka ob upokojitvi in sredstev za večje nakupe ter varčevanje za potovanja, izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.

Velika negotovost, ki je zavladala v svetu zaradi izbruha covida-19, je varčevanje, ki se meri z razpoložljivim dohodkom, ki se ne porabi za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, lani močno okrepila. Ljudje so privarčevali deloma iz previdnosti, deloma zato, ker so bile številne dejavnosti zaprte. Ob letošnjem sproščanju ukrepov se je povečala tudi potrošnja, a varčevanje je ostalo na visoki ravni.

To kažejo tudi podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Stopnja varčevanja gospodinjstev v območju evra je v letošnjem drugem četrtletju dosegla 19 odstotkov, medtem ko je bila v prvem četrtletju pri 21,5 odstotka. Čeprav se je v drugem četrtletju nekoliko znižala, gre za tretjo najvišjo raven po letu 1999, odkar Eurostat spremlja ta kazalnik.

Stopnja varčevanja gospodinjstev, ki se izračuna iz razmerja med razpoložljivimi prihodki in višino prihrankov, je bila doslej najvišja, in sicer 25,2-odstotna, v drugem lanskem četrtletju. Letos se je v tem obdobju znižala na račun višje rasti potrošnje gospodinjstev. Stopnja njihovih investicij se je namreč povzpela na 9,4 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2011.

Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo. Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.

Prebivalci Slovenije ostajajo zvesti tradicionalnim oblikam varčevanja. Ljudje namreč v večini varčujejo v bančnih depozitih, nekateri v gotovini, pa tudi z naložbami v nepremičnine. Nekateri razloge za to vidijo v premajhni finančni pismenosti, drugi v premajhnem zaupanju v kapitalski trg, tretji v pomanjkanju stimulacije, tudi državne, za druge naložbene produkte, v luči demografske slike zlasti pokojninske. Zato se krepijo pozivi k razmisleku o produktivnejši aktivaciji teh sredstev.

Kot kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije, so finančna sredstva gospodinjstev konec drugega četrtletja znašala 65,5 milijarde evrov. Denarne bančne vloge so se v zadnjem letu povečale za 2,3 milijarde evrov in se povzpele na 26,1 milijarde evrov. Od tega jih je bilo 91 odstotkov v domačih bankah, 78 odstotkov je bilo vlog na vpogled.

Terjatve iz gotovine so znašale 6,1 milijarde evrov. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 19,9 milijarde evrov, največ v nefinančne družbe, nato tujino in investicijske sklade. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so dosegle 8,6 milijarde evrov. Pokojninske pravice so predstavljale 51 odstotkov, življenjska zavarovanja 40 odstotkov, rezervacije iz neživljenjskih zavarovanj pa devet odstotkov.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 14,9 milijarde evrov. Najeta posojila so dosegla 13,2 milijarde evrov, od tega 84 odstotkov pri bankah in 10 odstotkov pri drugih finančnih posrednikih. Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi je znašal 50,6 milijarde evrov in se je v enem letu povečal za 5,8 milijarde evrov, najbolj oz. za 1,9 milijarde evrov do bank.