Kranjski mestni svet proti referendumu za novo občino Golnik. Župan Rakovec: Referenduma ne smemo dopustiti!
Kranjski mestni svetniki so na današnji izredni seji obravnavali predlog za razpis referenduma za ustanovitev Občine Golnik z izločitvijo sedmih krajevnih skupnosti iz Mestne občine Kranj (MOK), ki ga je 30. septembra v obravnavo DZ vložila skupina poslancev. Kranjski svetniki referenduma in odcepitve ne podpirajo.
Mestni svet je k predlogu podal negativno mnenje, ker ocenjuje, da razpis referenduma ni potreben, saj pobuda ne uživa širše javne podpore. Prav tako pa nova občina ne bi zadostila pogojem finančne samostojnosti in razvoja, so ocenili.
Svet nasprotuje ustanovitvi nove občine, ker to škoduje interesom občanov MOK. V primeru razpisa referenduma pa svet predlaga izvedbo referenduma na območju celotne MOK, saj bi odcepitev posegla tudi v pravice in koristi ostalih občanov. Hkrati svet opozarja DZ, da bi morebitni razpis referenduma lahko sprožil neustavljiv proces drobitve občin, saj bi DZ potem težko odrekel možnost razpisa referenduma pobudnikom v drugih občinah.
Svetniki so omenjene sklepe sprejeli soglasno, potem ko je pobudnica za ustanovitev nove občine Barbara Gunčar sejo zapustila. Župan Matjaž Rakovec pa je poudaril, da referenduma ne smejo dopustiti, saj bi le skregali ljudi med seboj in Kranj ne bi mogel biti več razvojno naravnan. Gunčarjevo pa je obtožil zavajanja s podatki v zvezi z novo občino.
Za mnenje do predloga referenduma je kranjski mestni svet zaprosil DZ, ki bi lahko o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma odločal že v prvem tednu novembra. Kot je dejal Rakovec, podpira demokratične procese in referendum, ko je potreben. “Potreben pa je, ko ga podpira veliko ljudi, ne le peščica, sicer je to izguba denarja, časa in energije vseh nas,” je izpostavil.
Pojasnil je, da sam izhaja iz severnega dela Kranja, ki bi se odcepil v novo občino, a odcepitve ne podpira. “Razdelitev Mestne občine Kranj bi nas vse ošibila, kajti skupaj smo močnejši,” je poudaril in spomnil, da je Kranj po številu prebivalcev tretja največja občina v državi.
Kot je pojasnil, je na območju, ki bi se odcepilo, 18 odstotkov prebivalcev MOK, 34 odstotkov površin in 25 odstotkov kategoriziranih cest za vzdrževanje. “Zaradi razvejanosti infrastrukture in široke razseljenosti prebivalstva odcepljeno območje na prebivalca ne more biti cenejše, kot je obstoječa MOK,” je opozoril.
Dodal je, da bi odcepljeno območje začelo z negativno bilanco 15,3 milijona evrov in bi bilo med najbolj zadolženimi občinami v Sloveniji. Kot je poudaril, se predlagatelji odcepitve osredotočajo na prihodke, ne pa tudi na vse obveznosti in odhodke. Pozabljajo pa tudi na številne investicije, ki se odvijajo na njihovem območju in v zadnjih treh letih presegajo 26 milijonov evrov.
Gunčarjeva je na drugi strani poudarila, da niso “ničesar naredili na pamet”, temveč so naredili vse analize in primerjave. Ugotavljajo, da bi nova občina z 10.200 prebivalci imela več kot 10 milijonov evrov prihodkov, od tega štiri milijone za investicije. Opažajo tudi, kot je dejala, da so sosednje občine, ki so se v preteklosti odcepile od MOK, bolj razvite.
Gunčarjeva je svetnike pozvala, naj krajanom dajo priložnost, da gredo na referendum in se sami odločijo. Vendar svetnikov ni prepričala. Kot je dejala Ana Černe (Levica), predloga ne morejo podpreti, “ker je slab, ni premišljen in ga ne podpirajo niti sveti krajevnih skupnosti, ki bi se odcepile”. Na to je opozorila tudi Irena Dolenc (NSi). Meni, da bi bila udeležba na referendumu skromna in bi po nepotrebnem zapravljali čas in denar.
Nataša Majcen (LMŠ) je izpostavila, da ne želi biti v 213. slovenski občini, saj gre trend v združevanje in ne v drobljenje. Opozorila je, da bi nova manjša občina imela zelo omejena sredstva in bi bila zelo obremenjena s tekočimi stroški. Tomaž Ogris (Povezane lokalne skupnosti) pa je poudaril, da drobljenje na manjše občine ni smiselno in bi bili na slabšem tako občani novonastale občine kot občani kranjske.