Zunanji minister Anže Logar in njegov avstrijski kolega Alexander Schallenberg sta se danes zavzela, da se spričo dogajanja v Afganistanu ne sme ponoviti migrantska kriza iz leta 2015. Afganistanskim beguncem, ki bežijo pred talibani, je treba pomagati v afganistanski soseščini, sta dejala in napovedala, da bosta to zagovarjala tudi na ravni EU.
Schallenberg je poudaril, da bi bilo treba storiti vse, da balkanska migrantska pot ostane zaprta. Avstrijski policisti sodelujejo tudi pri varovanju meje v Severni Makedoniji in Albaniji, Avstrija pa je tovrstno sodelovanje pripravljena še okrepiti, je povedal avstrijski minister.
Logar je ob tem pojasnil, da bo Slovenija pomagala afganistanskim beguncem, predvsem tistim, ki so sodelovali s Slovenijo in evropsko diplomatsko službo. Tako bo sprejela dva afganistanska sodelavca z družinskimi člani in do pet Afganistancev, ki so na seznamu pomočnikov evropske diplomacije, ki ga je oblikoval urad visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, je pojasnil Logar in menil, da bo Slovenija s tem prevzela svoj del bremena.
Schallenberg avstrijskih načrtov glede sprejemanja beguncev ali afganistanskih sodelavcev na skupni novinarski konferenci ni pojasnjeval.
Pomembna tema njunih pogovorov so bili tudi slovenski načrti za izgradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem, pri čemer je Logar avstrijskemu kolegu obljubil popolno transparentnost in sodelovanje pri presojanju čezmejnih vplivov.
Sicer pa sta, kot je že uvodoma pojasnil Logar, danes govorila o vrsti tem skupnega interesa in še dodatno okrepila že zdaj intenziven dialog na vseh ravneh odnosov med državama. Oba sta izpostavila, da srečanja potekajo tudi v formatu C5 – skupine petih srednjeevropskih držav – in da se krepi sodelovanje tudi na tej ravni.
Schallenberg je izpostavil še, da je slovensko predsedstvo Svetu EU v zahtevnem časovnem obdobju, ki ga ne zaznamuje le kriza v Afganistanu, ampak tudi odnosi z Belorusijo, ki izkorišča migrantsko situacijo za pritisk na evropske sosede, pa tudi situacija na Zahodnem Balkanu in na vzhodu EU.
Logar je izpostavil velik pomen gospodarskega sodelovanja z Avstrijo, ki je prva po višini neposrednih tujih investicij v Sloveniji, četrta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, avstrijski državljani pa so med najštevilčnejšimi turisti v Sloveniji. Slovenija pa je za Avstrijo na prvem mestu po izvozu blaga na prebivalca.
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije sta govorila tudi o boju proti pandemiji covida-19 in se zavzela za usklajeno sodelovanje tako na evropski kot tudi na dvostranski ravni.
Govorila sta tudi o vprašanjih, ki so pomembna za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Logar je dejal, da Slovenija ceni delo Avstrije na tem področju, da je bil v zadnjih letih storjen velik napredek, da pa ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj in nalog. Izrazil je pričakovanje Slovenije za izvedbo nadaljnjih korakov zveznih in deželnih oblasti pri dolgoročni in sistemski ureditvi manjšinskih pravic, posebej na avstrijskem Štajerskem.
Schallenberg se na drugi strani glede te tematike ni izrekal.
Veliko pozornosti je bilo poleg tega namenjene krepitvi slovenskega sodelovanja z avstrijskima deželama Koroško in Štajersko, je še povedal Logar. Schallenberga je namreč v Sloveniji spremljal tudi štajerski deželni glavar Hermann Schützenhöfer.
Za Slovenijo je sodelovanje s Koroško in Štajersko zelo pomembno, posebej na področju turizma, kulture in izobraževanja, varstva pred nesrečami in programov čezmejnega sodelovanja v okviru EU, poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Glavni okvir sodelovanja sta skupna odbora, ki jima sopredsedujeta zunanji minister in deželna glavarja. Logar in Schützenhöfer sta se dogovorila, da bo naslednje zasedanje skupnega odbora Slovenija-Štajerska v najkrajšem možnem času, so sporočili z MZZ.