Kandidati za nemškega kanclerja v prvem soočenju o Afganistanu in pandemiji
V Nemčiji je v nedeljo potekalo prvo soočenje treh kanclerskih kandidatov – krščanskega demokrata Armina Lascheta, socialdemokrata Olafa Scholza in kandidatke Zelenih Annalene Baerbock. V veliki meri so se posvetili Afganistanu, pa tudi pandemiji, pri čemer se vsi trije želijo izogniti novemu zapiranju. Gledalce je najbolj prepričal Scholz.
Med glavnimi temami soočenja manj kot mesec dni pred parlamentarnimi volitvami je bila nemška obrambna politika v luči padca Afganistana v roke talibanov. Osredotočili so se na stanje nemške vojske, ki je po mnenju vseh treh podhranjena tako v finančnem smislu kot glede opreme.
Vsi trije kandidati so tudi pozivali k okrepitvi vloge Nemčije v mednarodni varnosti. Glede predlogov na področju nemške obrambne politike pa so imeli različne poglede. Laschet je denimo ponovil svoj poziv k vzpostavitvi sveta za nacionalno varnost, ki bi bil povezan z uradom kanclerja, in k boljši opremljenosti vojakov.
Baerbockova je obtožila nemško vlado, da je v Afganistanu opustila svoje dolžnosti. “Domače politične motive so postavili nad zunanjepolitično odgovornostjo,” je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Scholz, čigar strankarski kolega Heiko Maas vodi zunanje ministrstvo, je pozval k boljšemu mednarodnemu sodelovanju in nadaljnjemu sodelovanju nemških vojakov v misijah, namenjenih zagotavljanju miru in varnosti.
Glede stanja epidemije covida-19 so se vsi trije kandidati izrekli proti vnovičnemu zapiranju javnega življenja, pri čemer je šel Scholz najdlje in je celo dejal, da “novega zaprtja ne bo”. Po njegovem prepričanju je sicer treba ostati previden in še naprej na določenih mestih zahtevati maske, vstop v notranjost pa omejiti na cepljenje, testirane in prebolele.
Tudi Laschet je menil, da je treba storiti vse, da bi se izognili vnovičnemu zapiranju. “Tudi jaz mislim, da je to realistično,” je dejal.
Da ni potrebe po novi karanteni, se je strinjala tudi kandidatka Zelenih, ki pa je obenem poudarila potrebo po nadaljnjem napredku pri cepljenju proti covidu-19.
Prav pri tem vprašanju so se razkrile razlike med kandidati, saj sta Scholz in Laschet zavrnila možnost obveznega cepljenja za nekatere poklice, kot so zdravstveno osebje in policisti, Baerbockova pa je menila, da to trenutno ni potrebno, ni pa tega izključila kot možnost.
Scholz in Baerbockova sta tudi izrazila naklonjenost dokazilom o izpolnjevanju pogoja PCT za uporabo regionalnih vlakov, medtem ko je Laschet omenil možne pravne zadržke glede tega.
V prvem televizijskem soočenju so kandidati v razgreti dveurni razpravi, ki sta jo prenašala telviziji RTl in ntv, naslovili še več drugih tem, tudi podnebne spremembe in vprašanja notranje politike.
Kot piše dpa, je Scholz nastopal najmirneje, medtem ko sta Laschet in Baerbock več časa preživela v napadu in obrambi.
Glede na anketo, ki jo je med gledalci izvedel RTL, je 38 odstotkov najbolj prepričal prav Scholz, ki mu je s 37 odstotki tesno sledila Baerbockova, medtem ko je Laschetu svoj glas namenilo 22 odstotkov vprašanih.
Tik pred debato je sicer časnik Bild objavil tudi javnomnenjsko anketo pred volitvami, ki je kazala na nadaljnjo rast podpore SPD. Socialdemokrati so bili s 24 odstotki občutno pred konservativno unijo (CDU/CSU) z 21-odstotno podporo. Zeleni ostajajo pri 17 odstotkih.