Obrambni minister ZDA napovedal namestitev dodatnih vojakov v Nemčiji
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin se danes kot prvi član administracije novega predsednika ZDA Joeja Bidna mudi na obisku v Nemčiji. Ob tem je med drugim napovedal namestitev dodatnih 500 ameriških vojakov v Nemčiji ter zatrdil, da spor glede plinovoda Severni tok ne bo ogrozil izjemnih vezi s to državo.
Dodatna namestitev okoli 500 vojakov na območju Wiesbadna v Nemčiji že to jesen, ki jo je Austin napovedal na današnji skupni novinarski konferenci z nemško kolegico Annegret Kramp-Karrenbauer, predstavlja preobrat od lanske odločitve prejšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, da iz Nemčije umakne 12.000 ameriških vojakov.
“Nemški in ameriški vojaki stojijo z ramo ob rami v številnih operacijah,” je ob tem poudarila Kramp-Karrenbauerjeva in partnerstvo med državama označila kot “intenzivno in rastoče”.
Ameriški vojaki so v Nemčiji stacionirani že vse od konca druge svetovne vojne, čeprav se je njihovo število zmanjšalo z okoli 200.000 leta 1990 na današnjih 34.500. Vlada predsednika Bidena je sicer že februarja zamrznila umik dela vojakov, ki ga je napovedal Trump, kar so v Nemčiji toplo pozdravili.
Austin pa je danes šel še korak dlje, ne le z napovedjo namestitve dodatnih vojakov, ampak tudi z zagotovili, da Nemčija je in bo ostala “pomemben varnostni in gospodarski partner” ZDA ter da je “krepitev našega odnosa z Nemčijo pomembna prioriteta” sedanje ameriške administracije.
Poudaril je tudi, da ZDA ne bodo dovolile, da bi različna stališča glede spornega projekta plinovoda Severni tok med Rusijo in Nemčijo pokvarila odnose med državama.
“Izrazili smo svoje nasprotovanje temu dogovoru in vplivu, ki ga bo z njim dejansko dobila Rusija. A ne bomo dovolili, da bi to vprašanje zmotilo izjemen odnos, ki ga imamo z državo Nemčijo,” je pojasnil Austin.
Nemčija sicer s svojim vztrajanjem pri deset milijard evrov vrednem projektu Severni tok 2 že dolgo časa jezi zaveznice v zvezi Nato. Gre za plinovod pod Baltskim morjem, ki naj bi podvojil dobavo ruskega plina Nemčiji. ZDA in več evropskih držav mu nasprotujejo, saj da bo še povečal odvisnost Nemčije in celotne EU od ruskega plina.
Bidnova administracija je tudi že nakazala, da namerava nadaljevati politiko uvajanja sankcij zaradi novega plinovoda, ki jo je leta 2019 zastavil tedanji predsednik Trump.
Austinov današnji obisk v Berlinu, ki je del njegove turneje v štirih ključnih zaveznicah, je le eden v vrsti nedavnih virtualnih ali osebnih srečanj med visokimi predstavniki Bidnove vlade in njihovimi evropskimi kolegi.
Gre za del obsežnih diplomatskih prizadevanj, s katerimi se želijo ZDA ponovno vzpostaviti kot vodilni akter pri zagotavljanju globalne varnosti in obenem pomiriti svoje zaveznike, potem ko so se odnosi z njimi pod Trumpom občutno poslabšali.
Seznam aktualnih varnostnih izzivov je medtem precej dolg in pereč, od ponovne krepitve ruskih sil na meji z Ukrajino in domnevne izraelske sabotaže iranskega jedrskega objekta, do bližajočega se umika ameriških in mednarodnih sil iz Afganistana ter odnosov s Kitajsko.