Kitajci kažejo vojaške mišice: Proti Tajvanu rekordno število kitajskih letal

Kar 25 kitajskih vojaških letal je v ponedeljek vdrlo v tajvansko območje zračne obrambe, so sporočile oblasti v Taipeiju. Gre za največjo tovrstno akcijo Kitajske v zadnjem letu dni, sledila pa je opozorilu ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, da postaja Peking “vse agresivnejši”.

V misiji je sodelovalo 18 lovskih letal, štirje bombniki, na katere je mogoče namestiti tudi jedrsko orožje, dve protipodmorniški letali ter izvidniško letalo. Tajvansko obrambno ministrstvo je aktiviralo bojno letalo, ki je kitajska letala pozvalo, naj nemudoma zapustijo območje, medtem ko so jih nadzorovali z raketnimi sistemi tajvanske protiletalske obrambe, poroča agencija Reuters.

To je bil sicer po navedbah Taipeija že deseti zaporedni dan ta mesec, da so kitajska letala vstopila v t. i. območje identifikacije zračne obrambe ADIZ na območju otokov Pratas na jugozahodu Tajvana, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Lani so kitajska letala v tajvanski ADIZ vdrla rekordnih 380-krat, a tako množični preleti, kot je bil ponedeljkov, so redki.

Gre namreč za največji vdor v območje ADIZ v zadnjem letu dni. Zanj so se v Pekingu odločili, potem ko je Blinken v pogovoru za televizijo NBC v nedeljo Kitajsko posvaril, naj ne poskuša spreminjati statusa quo glede Tajvana, saj bi to bila “resna napaka”. Pred tem je ameriško obrambno ministrstvo v petek napovedalo, da bo olajšalo srečanja uradnih predstavnikov ZDA in Tajvana.

Ravnanje Kitajske glede Tajvana postaja vse agresivnejše, poroča AFP. Nekateri poznavalci in vojaški predstavniki ZDA celo svarijo, da situacija ni bila tako napeta že vse od sredine 90. let prejšnjega stoletja. Odnosi so se dodatno poslabšali po letu 2016, ko je predsedniški položaj na Tajvanu zasedla Tsai Ing-wen, ki zavrača idejo “ene Kitajske” in je naklonjena neodvisnosti Tajvana.

Republika Kitajska, kot je uradni naziv Tajvana, ima neodvisno vlado od leta 1949, ko so se na otok zatekli nacionalisti po porazu v državljanski vojni s komunisti. Peking ima 23-milijonski demokratični otok za del svojega ozemlja in to svoje najbolj občutljivo ozemeljsko vprašanje ima za rdečo črto, ki je nihče, vključno z ZDA, ne bi smel prestopiti.