SVRK: Posamezne države članice so tiste, ki določajo, kaj je v teh težkih razmerah zanje prioriteta in ne evropsko uradništvo!
Politični dogovor Evropskega parlamenta in Sveta EU o svežnju za okrevanje po pandemiji covida-19, ki vključuje večletni proračun EU 2021-2027 in sklad za okrevanje, je pomemben korak v pravo smer, ocenjujejo na vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko. Če bo potrditvi svežnja sledila še evropska birokracija, smo na pravi poti, dodajajo.
“Dogovor ocenjujemo kot pomemben in pozitiven korak v pravo smer,” so za STA zapisali na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je organ upravljanja za področje treh ključnih skladov v okviru kohezijske politike.
“Če bo temu političnemu koraku – ko bo formalno potrjen seveda, sledila tudi evropska birokracija na vseh ravneh, potem smo na pravi poti,” so dodali in pri tem opozorili, da dosedanje izkušnje niso najboljše. Veliko dobrih dogovorov na politični ravni se je po njihovih navedbah že “sfižilo v birokratskem kolesju institucij EU”.
Medtem ko upajo, da bo tokrat drugače, pa ugotavljajo, da si birokracija pravila že razlaga po svoje, čeprav formalna pravila niso še niti sprejeta.
“Posamezne države članice so tiste, ki določajo, kaj je v teh težkih razmerah zanje prioriteta in ne (evropsko) uradništvo. Če bo to spoznanje prevladalo, potem smo na pravi poti. Sicer bodo sredstva ostala na papirju ali pa bodo porabljena za napačne prioritete,” so še poudarili na vladni službi.
STA se je za odziv na omenjeni politični dogovor na ravni EU obrnila tudi na kabinet premierja Janeza Janše, ki je julija skupaj z voditelji ostalih 26 članic unije na maratonskem vrhu povezave prišel do skupnega jezika glede obsežnega evropskega finančnega svežnja za naslednja leta. Na odgovore še čaka.
Evropski parlament in Svet EU, ki združuje predstavnike članic povezave, sta politični dogovor o svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19 dosegla ta teden. Sveženj je vreden 1824 milijard evrov – naslednji večletni finančni okvir 1074,3 milijarde evrov, sklad za okrevanje po koronski krizi pa 750 milijard evrov. Oba dela svežnja sta močno povezana, dogovor pa morata zdaj uradno potrditi še obe osrednji ustanovi EU.
Sloveniji bo na podlagi dogovora, ki so ga julija dosegli voditelji držav in vlad EU in je bil zdaj le omejeno spremenjen, iz sklada za okrevanje na voljo 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Iz celotnega evropskega proračunskega svežnja za okrevanje po koronski krizi lahko medtem Slovenija v času do konca desetletja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Skupaj z neporabljenimi sredstvi iz obdobja 2014-2020 pa se številka povzpne na nekaj več kot 12 milijard evrov.
Za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje morajo članice pripraviti načrte za odpornost in okrevanje ter opredeliti prioritete porabe sredstev. Pri tem morajo slediti priporočilom v okviru usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU ter sredstva nameniti za cilje zelene in digitalne preobrazbe.
Vlada je osnutek nacionalnega načrta za okrevanje, ki bo podlaga za črpanje denarja, potrdila oktobra in ga že usklajuje z Evropsko komisijo. Državna sekretarka na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je ta teden izrazila pričakovanje, da bo do 1. decembra dokument usklajen s komisijo in socialnimi partnerji, 17. decembra naj bi ga vlada nato dokončno potrdila.
Dokument ima okoli 300 strani in temelji na 10 področjih delovanja, ki jih bo Slovenija podprla z evropskimi sredstvi. Vlada je po zagotovilih Kirbiš Rojsove pri pripravi načrta upoštevala vse smernice Evropske komisije.