V Ljubljani danes poteka 9. mednarodna konferenca Dan Afrike. Zaradi pandemije covida-19 tokrat prvič poteka prek spleta. Letošnji Dan Afrike je v znamenju pozivov k poglobitvi sodelovanja med Evropsko unijo in Afriko za dosego trajnostne prihodnosti.
Konferenca poteka v okviru treh tematskih okroglih miz o krepitvi sodelovanja med EU in Afriko v podnebni politiki in zelenem gospodarstvu ter skupnih priložnostih za okrepljeno družbeno in gospodarsko okrevanje in vlog zasebnega sektorja po pandemiji covida-19.
Pripravilo jo je ministrstvo za zunanje zadeve v okviru Strateškega foruma Bled ter v partnerstvu z Evropsko komisijo in londonskim inštitutom Chatham House.
Poldnevna konferenca se je začela z nagovorom ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja. Uvodoma so spregovorili še komisarka Evropske unije za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen, komisar za gospodarske zadeve Afriške unije Victor Harison in namestnik ministrice za mednarodne odnose in sodelovanje Južne Afrike Alvin Botes.
Zunanji minister Logar je uvodoma izrazil pričakovanje, da bo tudi današnja konferenca pripomogla k poglobitvi dialoga in sodelovanja med Afriko in Evropsko unijo v obliki novega partnerstva med EU in Afriko. Izpostavil je tudi, da sta za dolgoročen napredek in blaginjo potrebna mir in trajnostni razvoj.
Slovenija po njegovih besedah prav tako podpira poglobitev odnosov z afriškimi partnerji, na pandemijo covida-19 pa je mogoče gledati tudi kot poziv k sodelovanju. Današnja konferenca pa naj bi se osredotočila tudi na konkretna vprašanja. Izpostavil je tudi pomen posledic pomembnih sprememb, ki imajo pogubne posledice prav na afriške države, ter ustreznega upravljanja s čisto vodo, ki je postala eno od ključnih orodij za zajezitev okužb z novim koronavirusom.
Evropska komisarka Urpilainen je izpostavila, da je Evropska unija najtesnejši partner Afrike na področju vlaganj in razvoja, še veliko pa je treba postoriti. Tudi zaradi posledic pandemije na gospodarstva po svetu, zaradi česar številnim afriškim držav grozi, da se bodo znašle v ekstremni revščini. Bo pa treba po njenih besedah na vsak način zagotoviti gospodarsko okrevanje in trajnostno prihodnost, kar zahteva proaktivni pristop. Afrika ima velik potencial za pozitiven razvoj, prav nadaljevanje dobrega evropsko-afriško sodelovanja pa lahko pripomore k izgradnji bolj zelenega in trajnostno usmerjenega sveta, je poudarila.
Tudi komisar Afriške unije Harison, ki je na kratko predstavil razmere v Afriki, se je zavzel za trajnostno sodelovanje med afriško in evropsko celino. Afrika kot celina ima po njegovih besedah velik potencial. Za ustrezno okrevanja po pandemiji pa so potrebni mir, varnost ter ustrezen družbeni razvoj, skupaj z vlaganji v infrastrukturo in energetiko.
Botes iz Južne Afrike je prav tako omenil posledice pandemije ne samo na zdravje ljudi, ampak tudi na gospodarstva posameznih držav, tudi na afriške države, ki so doživele velik zastoj gospodarske rasti. Tudi zaradi tega Afrika potrebuje zanesljiva, multilateralna partnerstva, ki prinašajo medsebojne koristi. Vlaganja so po njegovem mnenju potrebna predvsem na področju boja proti podnebnim spremembam, v izobraževanje in podjetništvo. Izpostavil je tudi pomen miru, varnosti in migracij za trajnostno prihodnost.