Janša prispel na vrh EU, kjer pričakuje enotno solidarnost z Grčijo in Ciprom ter Belorusi

Premier Janez Janša je ob prihodu na dvodnevni vrh EU v Bruslju izrazil pričakovanje, da bodo voditelji sposobni popolnoma enotno izraziti solidarnost z Grčijo in Ciprom ter z državljani Belorusije. Pričakuje tudi enotnost pri redefiniciji politike do Kitajske s ciljem bolj povezanega, odločnega in učinkovitega delovanja Evrope.

“Pričakujem, da bomo sposobni popolnoma enotno izraziti solidarnost z Grčijo in Ciprom ter tej solidarnosti takoj v bližnji prihodnosti dodati tudi potrebne praktične korake,” je dejal Janša v izjavi ob prihodu. Novinarji nimajo dostopa do stavbe, kjer zasedajo voditelji, tako da vprašanj ni mogoče zastavljati.

Izrazil je tudi prepričanje, da bodo sposobni izraziti solidarnost z državljani Belorusije – podpreti njihove demokratične težnje in se zavzeti za zaščito pred kakršno koli represijo ter sprejeti vse potrebne ukrepe. EU ima sicer po Janševih besedah na voljo predvsem ukrepe mehke moči in gospodarske sankcije, vendar pa lahko ti ukrepi, če so pravilno izbrani in časovno razdeljeni, zelo močno učinkujejo.

Slovenski premier pričakuje tudi, da bodo danes sposobni doseči evropsko enotnost pri redefiniciji politike do Kitajske, da bodo ločili komercialni interes od strateškega ter da bodo na podlagi izkušenj, pridobljenih spomladi v pandemiji, sposobni v najkrajšem možnem času tudi v praksi zagotoviti vse potrebno za to, da bo Evropa v primeru prihodnje krize sposobna delovati bolj povezano, odločno in učinkovito ter zaščititi lastne državljane in lastni interes.

V ta namen mora Evropa po Janševih besedah zagotoviti proizvodne in vse preostale zmogljivosti na domačem ozemlju, hkrati pa bo treba zelo jasno določiti seznam strateških proizvodov – od umetne inteligence in komunikacijskih tehnologij do bistvene medicinske ali osebne zaščitne opreme, pri katerih Evropa nikakor ne more biti odvisna od tretje strani.

Voditelje čaka precej zahtevnih odločitev, je še izpostavil Janša in izrazil prepričanje, da bodo izzivom kos.

Voditelji članic EU se bodo danes in v petek na posebnem zasedanju v Bruslju posvetili strateški razpravi o odnosih s Turčijo. Ta naj bi bila pomembna prelomnica, ki bo odločila, ali bo šla unija v konfrontacijo z Ankaro ali bo nadaljevala dialog.

Že tako napete odnose z najstarejšo kandidatko za članstvo v uniji so močno zaostrile raziskave morskega dna, s katerimi želi Turčija najti nafto in plin. Turčija trdi, da raziskuje v svojem epikontinentalnem pasu, Grčija in Ciper pa, da posega v njuni izključni gospodarski coni.

Del razprave o Turčiji bo tudi problem ciprske blokade sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki se načrtujejo od sredine avgusta.

Ciper, ki ima sicer tradicionalno dobre odnose z Rusijo, največjo podpornico dolgoletnega beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka, namreč podporo pogojuje s sankcijami proti Turčiji zaradi vrtanja v ciprski izključni gospodarski coni.

Voditelji imajo na dnevnem redu še vrsto tem, med njimi kratek pregled stanja v pogajanjih o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, spopade med azerbajdžanskimi in armenskimi silami v Gorskem Karabahu, odnose s Kitajsko ter razpravo o notranjem trgu, industrijski politiki in digitalni transformaciji.