Uspešna zgodba treh desetletij enotne Nemčije, a številni Vzhodni Nemci se imajo še vedno za drugorazredne državljane

Nemci že 30 let živijo v eni državi, kljub temu pa niso vsi enakega mnenja glede enotnosti države in naroda. Združevanje tako po treh desetletjih še ni končano, a združitev Nemčije vseeno velja za zgodbo o uspehu, ki se je zdela še nekaj let pred združitvijo nekaj nemogočega.

Kdor je v 80. letih prejšnjega stoletja govoril o združitvi Nemčije, so ga hitro označili za nostalgika ali celo norega. Še pred 40 leti je bila namreč ideja, da bi se lahko po drugi svetovni vojni razdeljena država združila, utopična. Številni so se po desetletjih dveh držav sprijaznili z nastalo situacijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Potem pa se je vse zgodilo precej hitro. Otoplitvi odnosov med državama je sledilo revolucionarno leto 1989, ki je s seboj prineslo takšen zagon in spremembe, da jih ni bilo mogoče prezreti – množične mirni proteste v Nemški demokratični republiki (NDR), pobeg Vzhodnih Nemcev in zgodovinski padec Berlinskega zidu. Spomladi 1990 so sledile še prve svobodne volitve v NDR, na katerih je komunistično vodstvo doživelo poraz.

Nova vlada v Vzhodnem Berlinu je trdo delala z vlado v Bonnu, da so dosegli dogovor o pridružitvi petih dežel Zvezni republiki Nemčiji, ki je stopil v veljavo 3. oktobra 1990. Že pred tem je stopil v veljavo dogovor o valutni, gospodarski in socialni uniji obeh držav.

“Sedaj naj se združi, kar sodi skupaj,” je dejal bivši kancler Willy Brandt po padcu Berlinskega zidu. Takratni kancler Helmut Kohl pa je leta 1990 obljubil, da jim bo s skupnimi napori uspelo spremeniti t. i. nove zvezne dežele v cvetoče pokrajine.

Vendar je trajalo kar nekaj časa, da so te dežele začele cveteti oziroma da so dosegle podobno raven kot zahodne zvezne dežele. Postopek je bil težak in najbolj so ga občutili predvsem na vzhodu. Po uvedbi nemške marke in uskladitvi plač je vzhodnonemška industrija postala nekonkurenčna. Ekonomisti so takrat brez uspeha svarili, da gospodarstvo v NDR ne bo preživelo združitve brez dodatne pomoči.

V 30 letih je iz zahodne dela Nemčije na vzhod stekla več kot milijarda evrov, da bi se tako dvignilo življenjski standard ljudi. Gradili so nove ceste in omrežja, infrastruktura je dandanes na vzhodu celo modernejša kot na zahodu. Bruto domači proizvod na prebivalca nekdanjih dežel NDR brez Berlina je leta 1990 znašal le 37 odstotkov nemškega BDP, lani pa je dosegel raven 73 odstotkov. S tem se bliža povprečju Evropske unije.

Trideset let enotnosti je za seboj potegnilo tudi velike demografske spremembe. Število prebivalcev na vzhodu je zaradi preseljevanja in upada števila rojstev od leta 1990 upadlo za 2,2 milijona, na zahodu pa se je povečalo za 5,4 milijona.

Največja težava pa ostaja v glavah ljudi. Še vedno se imajo številni Vzhodni Nemci za drugorazredne državljane. Glede na različne raziskave je takšnih med 40 in 60 odstotkov.

“Leta 1990 sem verjel, da bo obnova infrastrukture trajala precej dlje in da se bodo medčloveški odnosi zgradili sami po sebi. Zgodilo se je ravno obratno,” je dejal zadnji ministrski predsednik NDR Lothar de Maiziere v nedavnem intervjuju za televizijo ZDF. Ob tem je priznal, da se morajo zamenjati generacije, da bo prišlo do prave enotnosti, 40 let ločene države je namreč pustilo močnejši pečat na družbi, kot so mislili. “Zgodovina ne misli v letih, ampak v generacijah,” je dodal.

De Maiziere je v noči 3. oktobra 1990 stal na stopnicah nemškega parlamenta v Berlinu skupaj s takratnim kanclerjem Helmutom Kohlom, bivšim kanclerjem Willyjem Brandtom, predsednikom Richardom von Weizsäckerjem in zunanjim ministrom Hans-Dietrichom Genscherjem. Od petih moških na zgodovinski fotografiji je 80-letni de Maiziere še edini živ.

V Nemčiji so za 30. obletnico enotne države načrtovali veliko slavje za vse državljane v Potsdamu, a so ga zaradi pandemije covida-19 odpovedali.

Namesto tega so v začetku meseca odprli razstavo na prostem pod geslom 30 let, 30 dni, 30-krat Nemčija. V zastekljenih razstavnih paviljonih, ki pa si jih obiskovalci lahko ogledajo le od zunaj, se do 4. oktobra predstavljajo vseh 16 zveznih dežel, oba domova parlamenta, vlada in ustavno sodišče. Obletnico bodo 3. oktobra v Potsdamu obeležili v okrnjeni obliki, na dogodku pa pričakujejo predsednika države Frank-Walterja Steinmeierja.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je sama odraščala v Vzhodni Nemčiji, se je pred obletnico danes zahvalila protestnikom za mirno revolucijo v NDR, ki je sploh omogočila združitev, in ocenila, da je združitev uspela tudi zaradi naporov celotnega naroda. Ob tem je v nagovoru v parlamentu opozorila, da gre za trajajoč proces doseganja enotnosti, ne samo med vzhodom in zahodom, ampak tudi med mestom in podeželjem. “Potrebni so dodatni napori,” je še pozvala državljane.