Ne objektivna info vsebina, žuli jih davkoplačevalska milijonska “napitnina”: Na RTVS pozvali k umiku predlogov sprememb medijske zakonodaje
Vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na današnji novinarski konferenci izrazilo nestrinjanje s predlogi sprememb medijske zakonodaje in pozvalo ministrstvo za kulturo, naj jih umakne. Večkrat je bilo slišati opozorilo, da zakonski predlogi RTVS potiskajo proti komercialnim medijem, kar da je za javni medijski servis nesprejemljivo.
Generalni direktor zavoda Igor Kadunc je poudaril, da predlogi vseh treh novel medijskih zakonov, ne le novela zakona o RTVS, posegajo v sredstva, s katerimi razpolaga zavod. Po njegovih besedah bi RTVS ob uveljavitvi zakonskih predlogov neposredno izgubil okoli 7,7 milijona evrov, izločitev oddajnikov in zvez pa bi ga prikrajšala za dodatnih nekaj manj kot deset milijonov evrov.
Zavodu že zdaj na letni ravni primanjkuje približno osem milijonov evrov. Kadunc je spomnil, da je imel RTVS lani na razpolago šest milijonov evrov manj kot leta 2012. Od tega leta naprej se po njegovih besedah nobena vlada ni ukvarjala s prihodnjih razvojem RTVS. Zanikal je očitke, da zavod težkega finančnega položaja ne rešuje z racionalizacijo in reorganizacijo.
Kadunc je izrazil prepričanje, da zaradi odgovorne presoje strank in poslancev zakonski predlogi v zdajšnji obliki vendarle ne bodo sprejeti. Pojasnil je, da so v zvezi s predlogi sprememb medijske zakonodaje na ministrstvo za kulturo naslovili obsežen nabor analiz in pripomb. Poudaril je pripravljenost vodstva RTVS za tvorno sodelovanje pri pripravi strokovnih in celovitih sprememb.
Dodal je, da se nikakor ne strinja z razlago ministrstva o obstoju “teoretične možnosti”, da bi RTVS s predlaganim zakonskim svežnjem lahko dobil dodatnih deset milijonov evrov. Po njegovih besedah namreč zakonski predlogi niso spisani na realnih finančnih predpostavkah. Enako sta opozorila tudi direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak in direktor Radia Slovenija Mirko Štular.
Zakonski predlogi po Štularjevi oceni vodijo k destabilizaciji javnega medijskega servisa na škodo javnosti. Po njegovih besedah se na radiu zaradi krčenja sredstev soočajo z vse večjimi kadrovskimi težavami ter z zastarelimi studii in opremo. Poudaril je, da bi uveljavitev zakonskih predlogov osiromašila programsko ponudbo. Pri tem je opozoril, da so programi, ki so ključni za javni servis, običajno tržno nezanimivi.
Z enakimi težavami se po besedah Gorščakove soočajo tudi na televiziji. Pojasnila je, da so zaradi tega že zdaj na “minimumu” lastne produkcije. Dodala je, da spremembe zakonodaje, ki jih predlaga ministrstvo, niso le napad na javni medijski servis, temveč nasploh na slovensko kulturno identiteto in jezik. Pri tem je opozorila na pomen javnega servisa pri razvoju demokratičnih standardov v državi.
V škodljivost zakonskih predlogov je prepričana tudi predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Simeona Rogelj. Po njenih besedah bi ob uveljavitvi predlogov lahko na RTVS izgubilo delo do 500 oseb, kar je četrtina vseh zaposlenih, pri čemer bi bili najprej na udaru novinarji in kulturno umetniški ustvarjalci. Opozorila je tudi na škodo, ki bi jo utrpela regionalna RTV centra Maribor in Koper.
Sicer se je v soboto iztekla javna razprava o predlogih novel treh medijskih zakonov – zakona o RTVS, zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in krovnega medijskega zakona. Tudi v zadnjem tednu razprave so predlagane spremembe sprožile kritične odzive dela politike, stanovskih organizacij in mednarodnih združenj.
Največ kritik so bili deležni predlogi drugačnega razdeljevanja rtv-prispevka, po katerem bi tri odstotke zbranega prispevka namenili za STA in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, izločitev dejavnosti oddajnikov in zvez iz RTVS, vzpostavitev sklada za financiranje televizijske produkcije in predlog, da bi imenovanje nadzornikov STA prenesli z državnega zbora na vlado.