Ekskluzivno: Kako je Rado Bohinc množil knjige in pridobival denar ARRS. Med vpletenimi tudi žena Dnevnikovega novinarja Škerl Krambergerja!

V aferi Rada Bohinca, ki je poglavje enciklopedije v bibliografijo vpisal kot znanstveno monografijo in to kar štirikrat, knjige pa nima nobena knjižnica, so nam ogorčeni profesorji z vse Slovenije poslali nove obremenjujoče podrobnosti.

PREBERITE ŠE TO: Rado Bohinc (SD) o svoji bibliografski prevari še kar molči, o njegovih rabotah že kroži pesem

Bohincu so sledili še štirje, ločeno se navajajo kot edini avtorji iste knjige

Podatki, ki smo jih prejeli, razkrivajo, da so se pri isti enciklopediji kot soavtorji pridružili še štirje profesorji prava in nato vsak posebej vpisali enciklopedijo kot znanstveno monografijo in sebe kot avtorja knjige. 

Iz javno dostopnih podatkov v bibliografijah je vidno naslednje zaporedje dogodkov:

Leta 2008 je Rado Bohinc objavil poglavje enciklopedije in ga vpisal v bibliografijo kot samostojno znanstveno monografijo, čeprav ni šlo niti za znanstveno delo niti za monografijo.

Istega leta je tudi Aleš Galič s Pravne fakultete v Ljubljani izvedel enak trik in je vpisan kot samostojni avtor enciklopedije. Tudi on jo ima vpisano “znanstveno monografijo”, čeprav gre za strokovno delo in le poglavje.

Leta 2010 sta v tej isti enciklopediji poglavje objavili še Ana Vlahek in Jerca Kramberger Škerl, žena novinarja Dnevnika Uroška Škerla Krambergerja. Tudi oni dve sta, po zgledu Bohinca, dosegli vpis poglavja kot znanstvene knjige (Cobiss št. 11005009). Obe sta zaposleni na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Leta 2014 je Bohinc prenovil poglavje v isti enciklopediji in ga vpisal kot svojo novo znanstveno knjigo, enako sta storila še Galič in Damjan Možina s Pravne fakultete v Ljubljani.

Leta 2016 sta Ana Vlahek in Jerca Kramberger Škerl, podobno kot Bohinc, kot soavtorici v bibliografijo vpisali poglavje enciklopedije kot novo knjigo (Cobiss št. 15178321 in 15342417)

Leta 2017 je Bohinc vpisal poglavje enciklopedije kot še eno knjigo (Cobiss št. 34751325 in 34851933).

Gre za le eno enciklopedijo in vsakomur je jasno, da dve osebi ne moreta biti edina avtorja iste knjige, lahko sta le soavtorja. A Bohinc, Galič, Možina, Vlahekova in Škerl Krambergerjeva uspeli, da so vsak posebej vpisani kot avtorji knjige.

Z množenjem avtorstev so si množili točke, ki prinašajo koristi pri izvolitvah v profesorske nazive  in na razpisih ARRS ter prednost pred ostalimi, ki na razpisih kandidirajo.

Pritiski na bibliotekarje

Iz javno dostopnih podatkov je vidno, da noben od navedenih štirih, ki so z Bohincem pisali enciklopedijo, nima objavljenih izvirnih člankov v mednarodnih bazah SSCI in Scopus. Ti članki so pogoj za izvolitev v naziv izrednega ali rednega profesorja. Ni mogoče razumeti, kako so uspeli postati izredni in redni profesorji brez izpolnjevanja tega pogoja. Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) ob takšnih nepravilnostih običajno izvede izredni nadzor.

Izvedeli smo tudi, da je zaradi te enciklopedije leta 2016 prišlo do nesoglasij med profesorji in bibliotekarji. Nekateri bibliotekarji niso želeli vpisati poglavij kot knjige in strokovnih del kot znanstvena dela, drugi so pritiskom profesorjev podlegli. Tudi med profesorji se je vnel spor. Prevarante so prijavili ARRS-ju, a tam je bil predsednik Upravnega odbora Rado Bohinc.

Dekanja FDV je v odgovoru, ki ga je objavil Škandal24 (tukaj) pojasnjevala, da gre za knjige, ne poglavja. A objavljamo dokaz, da založba na svoji spletni strani sama piše, da gre za poglavja (“chapters”). Fizično gre za fascikel, v katerem je zbranih okoli tisoč nespetih listov. FDV nas prepričuje, da je v enem fasciklu več knjig. Gre za novo doslej neznano definicijo besede “knjiga”.

Bohinca je ARRS izbral štirikrat

Javni podatki dokazujejo, da je Bohinca ARRS na razpisu izbral kar štirikrat. ARRS ga je izbral v letih 2011, 2014, 2016 in 2020, vsakič je prejel financiranje za tri leta. To ni uspelo še nikomur. 

Bohinčevi projekti se pokrivajo časovno in vsebinsko. To pomeni, da je ARRS podvojeval plačila dveh raziskav z isto vsebino. 

Naslov raziskave med leti 2011 do 2014 je bil Pravno ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja v javnem in zasebnem sektorju kot orodja za premagovanje gospodarske in razvojne krize. naslov med leti 2014 in 2017 Družbeno odgovorno korporativno upravljanje kot temelj nove razvojne paradigme Slovenije in EU in od leta 2016 do 2019 Korporativno upravljanje družb v državni lasti: sodobni izzivi in dileme za Slovenijo in EU. Pokrivanja ni mogoče zanikati.

Bohinc krivdo vali na bibliotekarje, odgovore ostalih še čakamo

Radu Bohincu in na ARRS smo poslali vprašanja. Škandal24 je objavil odgovor Bohinca, v katerem ta odgovornost prenaša na “pooblaščene bibliotekarje”, razkritje nepravilnosti pa iznačuje kot “politikantsko diskreditacijo”.

Bohinc je napotil javnost na svojo spletno stran radobohinc.si, kjer naj bi bile fotografije knjig. A tam je le ena fotografija za vse štiri enciklopedije in kazalo, ki potrjuje, da ne gre za izvirno znanstveno, ampak strokovno delo. Gre le za opis slovenske ureditve. Gre predvsem za povzetke predpisov. 

ARRS je v odgovoru opisal postopek izbora projektov, v katerem je priznal, da po tem, ko tuji recenzenti projekte ocenijo, dve telesi Agencije spremenita predlog izbranih projektov. Ekskluzivno smo izvedeli, da sta ti telesi ARRS letos spremenili odločitev pri najmanj enajstih projektih. 

Sogovorniki so nam povedali tudi, da tisti v ARRS, ki določajo recenzente, z določitvijo že opravijo izbor projektov. Ve se namreč, kateri recenzenti vse projekte ocenjujejo z ocenami od 4 do 5 in kateri z ocenami od 1 do 5. Tako kot študenti ali otroci v šoli vnaprej vejo, kateri učitelj daje dobre in kateri slabe ocene. ARRS tudi ni odgovoril na jasno postavljena vprašanja. Še vedno čakamo odgovor, koliko predstavnikov FDV je v telesih ARRS in kdo so.  

Odgovor ARRS spletnemu portalu Politikis.si

Prof. dr. Rado Bohinc v času objave javnega razpisa ni bil član Upravnega odbora ARRS, saj mu je mandat potekel 17. 7. 2019. Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov je bil objavljen 13. 12. 2019.

Agencija je vodila evalvacijo na javni razpis prijavljenih predlogov raziskovalnih projektov po postopku, določenem v Pravilniku o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: pravilnik), v metodologiji ocenjevanja prijav za razpise in v javnem razpisu. Ocenjevanje prijav je vodilo občasno strokovno telo za ocenjevanje prijav na javni razpis (v nadaljevanju: OST), ki ga je imenoval Znanstveni svet agencije (v nadaljevanju: ZSA). Prijave so ocenjevali tuji recenzenti.

Na podlagi ocen recenzentov je panel, ki so ga sestavljali člani OST in tuji panelisti, obravnaval rezultate ocenjevanja in pripravil predlog prednostnega seznama. Skladno z 220. členom pravilnika je OST sprejelo poročilo panela in predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje, vključno s predlogom višine finančnih sredstev, predložilo v obravnavo ZSA. Skladno z določili 25. in 98. člena pravilnika lahko ZSA delno spremeni predlog prednostnega seznama prijav s svojim predlogom sklepa o izboru prijav, vendar ne v več kot petih odstotkih prijav glede na vse izbrane prijave. Če so med obravnavanimi prijavami prijave članov ZSA oziroma članov upravnega odbora agencije, ne sme biti izvedena nobena sprememba v zvezi s prijavami članov ZSA oziroma članov upravnega odbora agencije. Vrstni red v predlogu prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, je po izvedeni spremembi tak, da si odobrene prijave sledijo po ocenah. Vse spremembe se obrazložijo.

Kot je razvidno iz opisanega poteka postopka, javni uslužbenci, zaposleni na agenciji, v postopku ocenjevanja prijav na javni razpis nimajo nobenih pristojnosti ali možnosti vplivanja na vsebinske odločitve, temveč so odgovorni za koordiniranje in organizacijo izvedenega postopka. Celoten postopek je izveden dosledno skladno z določili o izogibanju nasprotja interesov tako za ekspertni sistem kot za uslužbence agencije.