Černač za prožno, poenostavljeno in v cilje usmerjeno izvajanje kohezijske politike
Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač se je danes udeležil video konference na visoki ravni v okviru nemškega predsedovanja EU na temo strateških usmeritev za prihodnje izvajanje kohezijske politike. Zavzel se je za prožen, poenostavljen in v cilje usmerjen pristop.
Predstavniki članic EU, Evropske komisije, Odbora regij, Evropskega ekonomskega in socialnega odbora, člani Evropskega parlamenta ter ministra nemških zveznih dežel Saška-Anhalt in Saška so na današnji video konferenci izrazili stališča glede implementacije instrumentov evropske kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju 2021-2027 in možnosti medsebojnega sodelovanja za učinkovito krizno upravljanje ter inovativni in zeleni gospodarski prehod v regijah, so po dogodku sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Spomnili so, da se Slovenija tako kot ostale članice sooča z izzivi, nastalimi zaradi pojava in posledic pandemije covida-19, hkrati pa vstopa v zadnjo fazo izvajanja kohezijske politike v okviru večletnega proračuna EU 2014-2020 in se pospešeno pripravlja na naslednje programsko obdobje 2021-2027.
Posebno pozornost trenutno država posveča tudi pripravi podlag za koriščenje sredstev iz celotnega evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi, ki bodo prednostno namenjena investicijam in strukturnim reformam za dolgoročno okrevanje, izboljšanje odpornosti ter zelenemu in digitalnemu prehodu. Slovenija v času do konca desetletja v okviru tega svežnja po sedanjih ocenah računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, skupaj z neporabljenimi sredstvi iz obdobja 2014-2020 pa se številka povzpne na okoli 12 milijard.
Černač je v nagovoru na video konferenci poudaril pomembnost hitrega odzivanja na nastalo krizo in nujnost prožnega izvajanja kohezijske politike. “Treba je razumeti, da so potrebe na področju okrevanja in prihodnjih naložb po članicah različne. Kateri sektorji so bili najbolj prizadeti, najbolje vedo nacionalne oblasti, zato o vsebinah, ki so za posamezno državo v luči okrevanja in rasti najbolj pomembne, ne more presojati birokracija,” je poudaril.
Sloveniji se zdi nujna tudi poenostavitev sistema izvajanja kohezijske politike, to pa vidi v osredotočenosti na rezultate naložb, ki morajo predstavljati dodano vrednost predvsem za ljudi. Pri usmerjanju sredstev kohezijske politike se je po Černačevih besedah treba zavedati, da gre za sredstva, ki prihajajo od ljudi. “Zato jih je preko mehanizmov evropske kohezijske politike ljudem treba tudi vrniti. Brez pretiranega administriranja in nepotrebnih formalnih ovir,” je povedal.
Vsebinsko sicer Slovenija pri pripravi nacionalnega načrta ukrepov za okrevanje in odpornost sledi strateškim usmeritvam EU, dokumentom evropskega semestra usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik in nacionalnim strateškim dokumentom. Prednostna področja pri pripravi načrta so infrastruktura v zdravstvu z nekaterimi ključnimi novogradnjami in obnovami, dolgotrajna oskrba, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest, zeleni prehod, okoljska in prometna infrastruktura ter digitalizacija.
Govorci na konferenci so razpravljali tudi o sredstvih iz kohezijskega instrumenta React-EU, ki bo namenjen odpravljanju gospodarske in socialne škode zaradi pandemije covida-19, zagonu evropskega gospodarstva ter ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest. S pomočjo teh sredstev bodo financirani ukrepi na trgu dela, podpora sistemom zdravstvenega zavarovanja ter zagotavljanje obratnega kapitala za mala in srednja podjetja.
Za proces okrevanja bodo pomembna tudi sredstva sklada za pravični prehod, kjer Slovenija poleg obstoječih dveh regij – Savinjsko-šaleške in Zasavske – načrtuje tudi širitev območij porabe na Posočje, Zgornjo Gorenjsko in Mežiško dolino. Gre za sklad za financiranje prehoda premogovnih oz. s težko industrijo obremenjenih regij na okolju bolj prijazne dejavnosti.