Pred komisijo DZ v zadevi Kangler ponovno kriminalist

Na današnji seji preiskovalne komisije DZ, ki se ukvarja z ugotavljanjem morebitnih zlorab v kazenskem pregonu Franca Kanglerja, so nadaljevali zaslišanje kriminalista Aleksandra Geršovnika, ki je sodeloval v kriminalističnih preiskavah zoper takratnega župana Maribora. Ponovno je izpostavil, da je zakonitost njegovega ravnanja potrdilo že sodišče.

Geršovnik je pred omenjeno komisijo nastopil že konec maja. Danes mu je predsedujoči preiskovalni komisiji Dejan Kaloh (SDS) postavil še nekaj vprašanj v zvezi s kazenskimi ovadbami in kriminalističnimi preiskavami izpred desetih let.

Med drugim so ga zanimale nekatere podrobnosti projekta obnove minoritskega samostana, ki ga je mariborska občina obnavljala za potrebe Lutkovnega gledališča Maribor, ter verodostojnost informacije, da naj bi Geršovnik grozil direktorju ene od mariborskih prodajaln avtomobilov, kar je zaslišani označil za “čisto laž”.

“Zakonitost dela policije je bila že potrjena s strani sodišča. Sodišče je ugotovilo, da je bilo to delo zakonito. To ravnanje nima nobene povezave z iskanjem politične odgovornosti,” je tudi danes večkrat ponovil Geršovnik.

V nadaljevanju so njegovo pričanje zaprli za javnost. “Že ob prvem pričanju je izrazil željo, da bi povedal še nekaj, kar sodi v okvir varstva osebnih podatkov oziroma je označeno s stopnjo tajnosti,” je za STA kasneje povedal Kaloh.

Kriminalist je bil danes edina vabljena priča, v nadaljevanju pa komisija pričakuje še pričanje nekdanje vodje mariborskih tožilcev Elizabete Györkös in nekdanjega mariborskega tožilca Borisa Marčiča. Načrtovanega zaslišanja prejšnji teden se nista udeležila, zato ju bodo znova povabili.

Marčič je po besedah Kaloha napovedal svojo udeležbo v začetku julija, jeseni pa tudi Györköseva. Ostale zaenkrat načrtovane priče so že bile zaslišane. “Čakamo pa seveda še na dokončen sklep ustavnega sodišča glede ostalih tožilcev in sodnikov,” je povedal.

Ustavno sodišče je namreč oktobra lani v postopku za oceno ustavnosti, ki jo je zahteval Sodni svet, do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi tako, da preiskovalna komisija do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike.

Nekaj tednov pozneje je ustavno sodišče sprejelo enak sklep še za preiskovalna dejanja, če se nanašajo na državne tožilce, drugič pa so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. (sta)