Pred nekaj dnevi je med policijskim postopkom v ZDA umrl temnopolti George Floyd. Prihajajo informacije, da mu je policist pokleknil na vrat, pri čemer se je Floyd zadušil, kasnejša obdukcija pa naj bi pokazala, da ga je med postopkom zadela kap. Po dogodku so se po vsej državi razvneli protesti, ki so bili naprej mirni z zahtevo, da se policista, ki je izvajal postopek suspendira in privede na sodišče, kasneje pa so protesti prerasli v nasilne, čeprav so bile zahteve izpolnjene. Zoper več policistov je vložena obtožnica. Vseeno smo priča razbijanju in požiganju avtomobilov, izložb trgovin in butikov ter pretepom. Nasilni protestniki iz trgovin odnašajo vse, kar jim pride pod roke, policija pa je z običajnimi prijemi praktično nemočna.
Ko so začeli protestirati tudi pred Belo hišo in demolirali cerkev Sv. Janeza, ki stoji nasproti domovanja predsednika, je Donald Trump izrazil zahtevo, da se za zaustavitev divjanja množic uporabi tudi vojsko.
Po razdejanju se je zagnala medijska mašinerija, ki na ves glas obsoja Trumpovo zahtevo. Večinski mediji v ZDA in v Sloveniji kljub dejstvu, da gre za nasilne proteste in povzročanje velike materialne škode poročajo, da gre za mirne demonstracije. Po policijskem posredovanju v in pred cerkvijo se je ameriški predsednik peš napotil do omenjene cerkve, kjer mu je nekdo izročil Sveto pismo, s katerim v roki se je fotografiral, kar pa so nekateri prav tako uporabili za obsojanje, saj naj bi bila to zloraba.
STA:
Upokojeni visoki častniki ameriške vojske izražajo nasprotovanje ideji predsednika ZDA Donalda Trumpa, da nad protestnike proti policijskemu nasilju pošlje vojsko. Aktivni častniki na drugi strani idej in dejanj vrhovnega poveljnika ne morejo kritizirati, ampak lahko le ubogajo ukaze.
“Amerika ni bojno polje. Naši državljani niso sovražnik,” je na vse bolj vročo bojno retoriko Trumpa odgovoril upokojeni načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general marincev Martin Dempsey. Neimenovani aktivni častnik pa je za Reuters povedal, da bo Trump povzročil nepopravljivo škodo ugledu vojske, če jo res pošlje na ulice. “Predsedniki prihajajo in odhajajo, vojska pa ostane,” je dejal.
Vojaške strokovnjake Trumpova retorika skrbi, saj se zavedajo, da so vojaki izurjeni za pobijanje sovražnika, ne pa za vzpostavljanje reda in miru v ameriških mestih. Predsednikove napadalne izjave posredno škodijo tudi ugledu vojske, ker iz nje delajo podpornika njegove politične agende. Naloga vojske po ameriški ustavi je, da ščiti ameriške državljane pred tujim sovražnikom, ne pa same pred sabo.
Po zveznih državah so doslej mobilizirali več kot 20.000 pripadnikov nacionalnih gard posameznih zveznih držav, ki so neke vrste vojske, sestavljene iz lokalnih ljudi pod poveljstvom guvernerjev držav. Gre za domačine, ki lahko pomagajo policijam. V primeru velike nevarnosti si jih lahko prisvoji tudi predsednik ZDA, česar pa si razen Trumpa zaenkrat ne želi nihče.
Obrambni minister Mark Esper in načelnik štaba združenih poveljstev Mark Milley sta v ponedeljek pospremila Trumpa na njegov sprehod iz Bele hiše do cerkve sv. Janeza, kjer se je predsednik fotografiral s svetim pismom in potem odpravil nazaj domov. Policijske in vojaške enote so pred tem napadle mirne protestnike in jih pregnale stran s solzivcem, konji, pendreki in ščiti ter gumijastimi naboji.
Esper je v torek zvečer za televizijo NBC priznal, da so ga prinesli okrog. Predsednik naj bi mu povedal, da gredo pogledat škodo zaradi protestov in obiskat vojake na terenu. Ukaz za napad na protestnike je po predsednikovem navodilu izdal pravosodni minister Bill Barr.
Kongresnike obeh strank je začela skrbeti Trumpova grožnja, da bo obudil zakon proti vstaji v ZDA in poslal vojsko na ulice. Vodilni republikanec v odboru za oborožene sile predstavniškega doma Mac Thornberry je dejal, da lahko vojaki postanejo politično orodje, kar je zelo nevarno. Predsednik odbora demokrat Adam Smith pa je Esperja in Milleyja pozval, naj se oglasita na zaslišanju v odboru in povesta svoje mnenje o vse bolj avtokratskem obnašanju Trumpa.