Kozlovičeva ob obisku zapora na Igu o prostorski problematiki zaporov in možnosti za več neprostorskih kazni
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič se je ob obisku zapora na Igu seznanila z letnim poročilom zaporske uprave za lani. Pohvalila je projekt izgradnje kompetenc oseb za zaprte osebe, več možnosti pa vidi pri neprostorskih kaznih. Izpostavila je še lani večje število zaprtih na račun ilegalnih prehodov meje in prostorsko problematiko v zaporih.
Kozlovičeva je v izjavi za medije glede letnega poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij za lani ugotavljala, da je še prostor za možnost drugačnega prestajanja kazni od zaporske. Napovedala je, da bodo ustvarili materialno podlago za drugačno določanje kazni, torej tudi neprostorske kazni. V teh primerih namreč po njenih besedah vidijo velike prednosti v resocializaciji in opravljeni družbeni koristi.
Pohvalila je projekt izgradnje kompetenc oseb, v katerega je bilo vključenih 894 oseb in s katerim vključeni pridobijo znanje in formalno izobrazbo, da se lahko vrnejo v normalno življenje.
Pri pripravi nove strategije – sedanja se izteče konec leta – je po njenem mnenju pomembno tudi usposabljanje oseb, ki opravljajo naloge na tem področju, zato razmišljajo tudi o akademiji, ki bo nudila usposabljanja.
Med podatki v poročilu je izpostavila povečanje števila zaprtih oseb, in sicer predvsem na račun pomoči pri ilegalnem prehajanju državne meje. Tudi direktor zaporske uprave Bojan Majcen je potrdil, da gre predvsem za organizatorje ilegalnih prehodov. “Ilegalni migranti ne pridejo v zapor,” je pojasnil.
Po podatkih iz poročila je bilo lani v povprečju zaprtih 1435 oseb, kar je za šest odstotkov več kot leto prej. To je v največji meri posledica povečanja števila pripornikov, teh je bilo lani v primerjavi z letom prej za dobrih devet odstotkov več, in sicer v veliki meri zaradi suma kaznivih dejanje nedovoljenega prehoda državne meje.
Na prestajanju kazni zapora ob koncu tedna je bilo v povprečju približno 50 oseb, v hišnem zaporu pa povprečno 1,8.
Ministrica je sicer ob obisku pohvalila delo v ženskem zaporu na Igu in opozorila na veliko prostorsko problematiko, zaradi katere se v določeni meri že omejujejo pravice tam zaprtim osebam.
Kot je pojasnila direktorica iškega zapora Tadeja Glavica, je ključno pomanjkanje ustreznih prostorov za bivanje mamic z otrokom, za gibalno ovirane, za obiske z možnostjo nočitve partnerjev oziroma otrok zaprtih oseb in za delo zaposlenih. Potrdila pa je, da kadrovskih težav nimajo, saj se je zavod v zadnjih dveh letih kadrovsko okrepil.
Kozlovičeva in Majcen sta ob tem pojasnila, da je projekt obnove in dograditve ženskega zapora na Igu prav tako kot projekt novega moškega zapora v Dobrunjah v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Letos bi se lahko začela prva dela, in sicer arheološka izkopavanja, oba projekta pa bosta po načrtih končana leta 2024.
Majcen je sicer leto 2019 označil kot uspešno. Omenil je sicer velik porast števila zaprtih oseb in težave s prezasedenostjo v zaporih, s katerimi so se lani soočali vsi razen iškega zapora in prevzgojnega doma Radeče. Med po njegovem mnenju dobrimi podatki pa je omenil, da niso zabeležili nobenega bega iz zaprtega dela in da je bilo manjše število uporabljenih prisilnih sredstev.
Problematiko prezasedenosti so po Majcnovih besedah reševali tudi s premeščanjem oseb med različnimi zavodi.
Zato se je lani zasedenost bolj enakomerno razporedila med zavode, kljub temu pa so nekateri še vedno izstopali po prezasedenosti, in sicer Ljubljana, Koper, Novo mesto in Nova Gorica, so navedli v povzetku poročila.
Po podatkih iz poročila je leto 2019 minilo brez samomora zaprte osebe, dve osebi pa sta umrli, obema so nudili strokovno medicinsko pomoč.
Med investicijami v lanskem letu je Majcen navedel menjavo kuhinje v Celju, agregat oziroma trafo postajo na Dobu in dogradnjo objekta za obiske v Mariboru.
Konec leta 2019 je bilo v upravi za nedoločen čas zaposlenih 858 javnih uslužbencev. Lani je bilo izplačanih za šest odstotkov več nadurnega dela kot v prejšnjem letu. Zaradi domnevnih kršitev delovnih obveznosti je bilo obravnavanih 17 uslužbencev, izdanih pa 18 pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Enemu javnemu uslužbencu je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana, ni pa bilo uvedenega nobenega disciplinskega postopka.