Černač po pandemiji za hitro ukrepanje EU na temelju solidarnosti
Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač se je prek video konference udeležil neformalnega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve v sestavi ministrov za kohezijsko politiko. Poudaril je, da EU po pandemiji potrebuje hitro ukrepanje na temeljih solidarnosti, fleksibilnosti in upoštevanja specifičnih potreb posameznih članic EU.
EU je po krizi zaradi pandemije covida-19 pred veliko preizkušnjo in številnimi izzivi, tudi na področju evropske kohezijske politike. Škodljive gospodarske in socialne posledice pandemije namreč predstavljajo veliko breme za javne finance v EU. Evropski kohezijski ministri so bili enotni glede tveganja, da bi se regionalne razlike še povečale in pri tem ogrozile delovanje enotnega trga, so sporočili z vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Černač, ki se je zasedanja udeležil z državno sekretarko Moniko Kirbiš Rojs, je dejal, da Slovenija pozdravlja posodobljen predlog večletnega finančnega okvira in nov ambiciozni instrument za okrevanje in odpornost. “Ne gre samo za načrt za okrevanje Evrope – gre predvsem za pomemben korak k še bolj povezani, solidarni, zeleni in digitalni Evropi,” je poudaril.
Slovenija po njegovih besedah pozdravlja tudi predlagani instrument React EU, prav tako tudi ukrepe za ustvarjanje in ohranitev delovnih mest, za zagotavljanje nujne podpore malim in srednjim podjetjem ter za podporo zagotovitvi dodatnih zmogljivosti v zdravstvu. “Ob tem še posebej pozdravljamo možnost, da država članica opredeli geografsko in sektorsko porazdelitev sredstev glede na potrebe in specifike,” je dodal minister.
Tako v okviru sredstev React EU kot sklada za pravičen prehod Slovenija podpira možnost, da se pogoji koriščenja sredstev določijo na način, da bo zagotovljeno prilagajanje dejanskim razvojnim potrebam na posameznih območjih in odzivu na posledice zdravstvene krize. “Slovenija pozdravlja povečanje sredstev v okviru React EU, saj bomo s tem namenili sredstva najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem, ki pretežno temeljijo na izvozu in se zaradi posledic pandemije covida-19 soočajo s težavami na tujih trgih,” je dejal.
Slovenija pri skladu za pravičen (zeleni) prehod po njegovih besedah pričakuje upoštevanje posebnosti posamezne države članice in prožnost Evropske komisije pri izboru oz. vključitvi dodatnih upravičenih regij za sofinanciranje iz tega sklada ter prožnost pri opredelitvi vsebinskih možnosti financiranja iz posameznih politik oziroma skladov.
Ključnega pomena je po Černačevih besedah ohraniti dolgoročno naravo naložb kohezijske politike, ki s ciljem zmanjšanja socialnih, ekonomskih in teritorialnih razlik na posameznih območjih uresničuje cilje sektorskih politik EU za boljše življenje vseh državljanov EU. Slovenija pozdravlja predloge za obdobje 2021-2027, ki omogočajo širitev upravičenosti podpore v okviru specifičnih ciljev tudi za nacionalne zdravstvene sisteme ter spodbujanje kulture in turizma, še posebej pa tudi investicij v področno infrastrukturo, je dodal.
Glede kriterijev za delitev sredstev med države in regije pa je dejal, da Slovenija načeloma kot ustrezno ocenjuje, da kriteriji temeljijo na zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih, saj to omogoča prilagoditev delitve sredstev v primeru morebitnih zapoznelih učinkov krize. Je pa opozoril, da predstavlja sprotno določanje obsega sredstev za državo velik izziv pri načrtovanju in izvajanju kohezijske politike. (sta)