Pahor: Ocena pripravljenosti vojske za delovanje v miru boljša, za delovanje v vojni brez napredka

0

Ocena pripravljenosti Slovenske vojske (SV) za delovanje v miru je za leto 2019 boljša, v pripravljenosti za delovanje v vojni pa ni napredka, je po prejemu poročila Generalštaba SV povedal predsednik republike Borut Pahor. Med glavnimi razlogi za takšno oceno je primanjkljaj kadrovskih in finančnih virov ter zastarelost opreme.

Minister za obrambo Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš sta predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Pahorja danes seznanila s poročilom o pripravljenosti vojske v letu 2019.

Glavaš je pojasnil, da je zahtevana pripravljenost SV dobra, medtem ko ocena potrebne pripravljenosti za vojskovanje ostaja neustrezna.

Tako Pahor kot Glavaš sta poudarila, da je SV opravila vse z zakonom zadane naloge. Tudi delovanje vojske v mednarodnih operacijah in misijah je odlično. SV je po Pahorjevem mnenju tudi na ta način dejavnik mednarodnega miru in ugled Slovenije v svetu.

Sodelovanje vojske pri zaščiti in reševanju ter pri podpori drugim državnim organom je vzorno in tudi zato po Pahorjevih ocenah SV uživa v slovenski javnosti visok ugled.

“Kot predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil ne glede na oceno popolnoma zaupam, da bo profesionalno in vestno SV izpolnila pričakovanja javnosti glede varnosti naše države,” je še povedal Pahor.

V izjavi je tudi napovedal, da bo načelnika generalštaba SV decembra povišal v generalski čin.

Generalštab SV sicer ocenjuje, da pa vojska ni uspela narediti napredka na področju pripravljenosti za delovanje v vojni. Še vedno so glavni razlogi premajhna popolnjenost enot s kadri in vojaško tehniko, zastarelost določene vojaške opreme ter stanje zalog. Kljub temu je po besedah Glavaša SV tudi v letu 2019 s prizadevnostjo in vztrajnostjo odpravila vse dodeljene naloge – tako doma kot na mednarodnih operacijah in misijah.

Kot je pojasnil Glavaš, ugotavljanje pripravljenosti SV sicer zajema oceno njene zahtevane pripravljenosti in vrednotenje njene potrebne pripravljenosti. Zahtevana pripravljenost poveljstev in enot v letu 2019 je bila dobra. Pozitivni dejavniki se kažejo pri razpoložljivosti stalnih in odzivnih sil. Tudi lani je SV aktivno delovala v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, prav tako je nadaljevala s podporo policiji pri širšem varovanju državne meje.

Ocena potrebne pripravljenosti SV pa je ostala na enaki ravni kot prejšnja leta in po besedah načelnika še vedno ni ustrezna. Nanjo so negativno vplivala predvsem prevelika odstopanja od standardov na področju kadrovske popolnitve ter popolnitve z oborožitvijo in opremo. “To slabi bojni karakter Slovenske vojske,” je opozoril Glavaš.

Kljub vsemu načelnik verjame, da je pripravljenost SV mogoče izboljšati, med bistvenimi koraki k temu cilju pa je navedel zagotavljanje nujno potrebnih virov, posodobitev strateških dokumentov in dokončanje profesionalizacije.

Da so organiziranost, struktura, opremljenost in procesi v SV in obrambnem sistemu bolj ali manj enaki vse od krize leta 2008, pa je opozoril minister Tonin. V desetletnem zastoju v investicijah in organiziranosti se je nabralo toliko kritičnih področij, da bodo za njihovo izboljšanje po oceni ministra potrebna še leta povečanih vlaganj in sistemskih posodobitev.

Kot ključne cilje je Tonin navedel izboljšave na področju kadra, infrastrukture in vojaških zmogljivosti. V luči kadrovske popolnitve bodo pripravili sistemske prilagoditve za večji priliv kadra in boljše zadrževanje obstoječega. Že v začetku maja pa bo se bo minister podal tudi k poslanskim skupinam po podporo spremembam zakona o obrambi, ki bi uredil tudi status vojakov po 45. letu.

Obetajo se tudi spremembe v organiziranosti SV. Več poudarka bi minister namenil popolnjenemu manevrskemu jedru, pridobivanju specialistov in številčni krepitvi teritorialnega dela SV. Pripravili bodo načrt popolnjevanja rezervnih sil, koncept in oceno prenove naborništva, oživeti bo treba koncept vojaške rezerve, je navedel. Prav tako Tonin vidi kar nekaj možnosti za izboljšave v segmentih vodenja, motiviranja in splošne klime med pripadnicami in pripadniki SV.

Tonin si bo prizadeval tudi za izboljšanje infrastrukture, ureditev vadišč in ostalih kapacitet SV, pa tudi za izvedbo dolgo pričakovanih investicij v opremo. V naslednjih mesecih pa bodo pripravili tudi posodobitve nekaterih strateških dokumentov, je še napovedal.

Med ukrepi je nova vlada v koalicijsko pogodbo zapisala tudi postopno uvedbo naborniškega sistema. Tonin je danes pojasnil, da bi bilo pred tem treba narediti še “nekaj domačih nalog”. Prilagoditi bi bilo treba infrastrukturo in zagotoviti ustrezno opremo, tega pa po njegovih besedah ni mogoče narediti čez noč. Poleg tega želi Tonin še pred uvedbo naborništva čim bolj izdatno popolniti stalno sestavo in pogodbeno rezervo.

Podobno je popolnitev stalne sestave in pogodbene rezerve prioriteta tudi za Glavaša. Če bo politična volja za uvedbo naborništva, pa bodo tudi v SV pripravljeni na to zgodbo, je potrdil načelnik.

Pahor pa ima do takšnega predloga zadržke, saj koncept profesionalne vojske, kot smo si ga zamislili ob njeni uvedbi leta 2003, ne bi bil več tako jasen. Kadrovski primanjkljaj je mogoče odpravljati z boljšimi dohodki vojakov, boljši kariernim načrtom in večjo finančno stabilnostjo pripadnikov, je ocenil.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen