Za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu v DZ zmanjkalo poslanskih glasov

Predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki je predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, ni dobil zadostne podpore. Zanj je glasovalo 57 poslancev, da bi lahko nadaljeval obravnavo v DZ, pa bi ga moralo podpreti vsaj 60. Proti je bilo 30 poslancev.

Da je zakon končal zakonodajno pot, je bilo sicer pričakovati. Pod njegov predlog se je namreč podpisalo 59 poslancev poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levice in obeh narodnih skupnosti, torej vseh z izjemo SDS in DeSUS. In kljub prizadevanjem, da bi kje našli še koga, ki bi prispeval 60. glas, ni kazalo, da bi se to lahko zgodilo. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je danes v predstavitvi stališča poslanske skupine zatrdil, da bodo vsi njihovi poslanci glasovali proti.

A si je, kot kaže, premislil poslanec Branko Simonovič in glasoval za. Če bi torej za glasovali tudi vsi tisti, ki so predlog zakona podprli ob vložitvi, bi zakon vsaj nadaljeval zakonodajno pot v drugo obravnavo. A poslancev Franca Kramarja (SAB) in Predraga Bakovića (SD) ni bilo, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa se je vzdržal. Tako je podpora spet padla pod 60. Kaže, da je torej DZ zamudil priložnost spremeniti volilno zakonodajo.

Horvath je sicer podporo zakonu odrekel že v predstavitvi stališč poslanskih skupin. Kot je dejal, svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki je bil v preteklosti naklonjen predlagani rešitvi, o njej nima več enotnega mnenja.

V DeSUS in SDS so v današnji razpravi ocenjevali, da bi novela, s katero bi uresničili odločbo ustavnega sodišča, prinesla še večjo centralizacijo države. Volilni okraji, ki bi jih z njo ukinili, namreč po besedah Branka Grimsa (SDS) omogočajo bistveno bolj enakomerno zastopanost terena s poslanci. Dodatno je Jurša predlagateljem očital, da je popolno nehigienično in pravno sporno, da je bil predlog v DZ vložen po tistem, ko je bila nakazana možnost predčasnih volitev. Kot je dejal, nepisano pravilo namreč pravi, da se volilnega sistema ne spreminja vsaj leto dni pred volitvami.

Ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu je sicer ena od dveh možnostih, s katero bi bilo mogoče uresničiti odločbo ustavnega sodišča. To je namreč pred več kot letom dni ugotovilo neustavnost 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ker da v številu volivcev po posameznih volilnih okrajih obstajajo prevelike razlike. Druga možnost bi bila ustrezno preoblikovanje volilnih okrajev, da bi bili ti po velikosti bolj primerljivi, o čemer pa stranke v pogajanjih niso dosegle soglasja. Tudi danes so predlagatelji novele omenjeno možnost ocenili kot nerealno.

“Zgolj s spremembo meja volilnih okrajev, bi lahko kaj hitro naleteli na enako težavo, kot jo imamo danes, saj bodo demografske in selitvene spremembe zagotovo pripeljale do tega, da bodo okraji čez čas znova postali neenaki in bomo imeli enak položaj, kot danes,” je dejala Tina Heferle (LMŠ).

Poslanki Janja Sluga (SMC) in Maša Kociper (SAB) sta povedali, da v njunih strankah ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu zagovarjajo, ker ta možnost volivcem daje možnost izbire med različnimi kandidati iste stranke. Trenutno lahko namreč volivec podpre le kandidata, ki ga je določila stranka, po novem pa bi lahko izbiral med 11 kandidati s strankine liste. Ta namreč ne bi bila več oblikovana na ravni volilnega okraja, ampak na ravni volilne enote, je dejala Janja Sluga.

Za Matjaž Hana (SD) je tak predlog dober, ker predvideva enak način volitev, kot ga poznamo pri volitvah v evropski parlament, ki se je pri volivcih do zdaj izkazal kot razumljiv. “Zakon ni idealen, je pa minimalen konsenz, ki prestavlja skupni imenovalec za 59 poslancev,” je dejal Matej T. Vatovec (Levica). V NSi in SNS po besedah Blaža Pavlina in Zmaga Jelinčiča menijo, da je predlagana rešitev edina, ki bi povečala vpliv volivcev na to, kateri poslanec bo izvoljen.

Večji vpliv volivcev na izbor poslancev ob uvedbi prednostnega glasu so kot prednost izpostavljali tudi na ministrstvu za javno upravo, ki so pripravili strokovne podlage. Razpravo in usklajevanje poslanskih skupin o spremembah volilne zakonodaje pa je vodil predsednik republike Borut Pahor.

V današnji razpravi so sicer nekateri poslanci v luči spoznanja, da novela ne bo dobila zadostne podpore, opozorili, da bo rok za uresničitev odločbe ustavnega sodišča potekel konec leta ter da bo glede sprememb volilne zakonodaje prej ali slej treba doseči nek dogovor. Da bi jim ob neuspelem prvem poskusu za nove lahko zmanjkalo časa, je posvaril tudi Pahor.