Odbori DZ prižgali zeleno luč še štirim kandidatom za ministre – Pivčevi, Koritniku, Širclju in Hojsu

0

Preizkušnje pred pristojnimi parlamentarnimi odbori so prestali še štirje kandidati za ministre v vladi Janeza Janše. Aleksandra Pivec je primerna za kmetijsko ministrico, Boštjan Koritnik za ministra za javno upravo, Andrej Šircelj za ministra za finance in Aleš Hojs za notranjega ministra.

Kot prva je zeleno luč dobila kandidatka DeSUS za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pivčeva. Podprlo jo je 11 članov odbora DZ za kmetijstvo, pet jih je bilo proti.

Pivčeva je v predstavitvi napovedala nadaljnja prizadevanja za ohranitev kmetijstva in podeželja, ki pa morata slediti trendom. Med njimi je trajnostni razvoj, ki po njenem mnenju prinaša tudi možnosti za krepitev dodane vrednosti.

Poslance je med drugim zanimalo, kakšno je stališče kandidatke o uporabi glifosata. Pivčeva je poudarila, da zagovarja prepoved njegove uporabe, a je treba najprej najti ustrezne alternative. Teh zaenkrat še ni.

Odgovarjala je tudi na vprašanje o morebitnih spremembah pri delovanju družbe Slovenski državni gozdovi. Odgovorila mu je, da je nekaj pozitivnih premikov že bilo, še vedno pa niso potrdili strateškega načrta, ki čaka na vladi. “Čaka nas še kar nekaj dela, da bomo poslovanje spravili na optimum,” je dejala.

Do najverjetnejše kmetijske ministrice nove vlade je bila zelo ostra Violeta Tomić iz Levice. Ocenila je, da je Pivčeva od vseh ministrov in ministric v odhajajoči vladi Marjana Šarca “delala najmanj, in še to zelo počasi”. Pivčeva je njene očitke zavrnila in dejala, da je ministrstvo pripravilo skoraj deset zakonov.

Zaslišanje pred pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je uspešno prestal kandidat za ministra za javno upravo Boštjan Koritnik. Med drugim je napovedal nadaljevanje razprave o anomalijah plačnega sistema v javnem sektorju. Po njegovem mnenju je ena od rešitev tudi ustreznejše variabilno nagrajevanje, pri čemer je izziv povečati variabilni del mase za plače, ne da bi se povečal skupni obseg plač.

Več poslancev je zanimalo, kako namerava zagotoviti, da bodo za variabilni del plač javnih uslužbencev zagotovljena dodatna sredstva, ter ali racionalizacija v javni upravi pomeni odpuščanja. Koritnik je zatrdil, da racionalizacija ne pomeni odpuščanj, pač pa preusmeritev kadrov na kadrovsko podhranjena področja. Za ohranitev enake mase plač ob variabilnem nagrajevanju pa bi bilo treba opredeliti točnejša merila za posamezna delovna mesta. Ker pa ocenjevanja dela ne moremo popolnoma objektivizirati, bo tu ključna vloga predstojnikov, ki morajo prevzeti večjo odgovornost, je dodal.

Ker je kandidat za ministra za obrambo Matej Tonin na torkovem zaslišanju izpostavil potrebo po izvzetju Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema, so Koritnika spraševali tudi o tem. Po njegovih besedah bi vsak izstop pomenil razpad sistema, če ne bi bilo o tem širokega soglasja tako politike kot vseh deležnikov. Zato to ni le vprašanje za ministrstvo za javno upravo, ampak je potrebna širša poglobljena razprava, je dodal.

Več članov odbora ga je povprašalo glede možnosti, da se pokrajine ustanovijo še v tem mandatu, ter o oceni finančnih posledic. Kandidat ni preveč optimističen, da bi jim to uspelo v dveh letih. Glede sprememb volilne zakonodaje je njegovo stališče enako stališču SMC, znotraj koalicije pa se bodo preverjala različna stališča.

Pred odborom DZ za finance se je predstavil kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj. Njegov prvi cilj bo stabilnost in vzdržnost javnih financ, katerih trenutno stanje je ocenil kot ugodno, pozornost pa je v predstavitvi posvetil predvsem spopadu s posledicami novega koronavirusa, za kar bo zagotovil potrebno finančno podporo.

Virus je povzročil ekonomski šok tako na strani ponudbe kot povpraševanja povsod po svetu in kaže, da tako svet kot Evropo vsaj za nekaj četrtletij peha v recesijo. Koliko časa bo ta trajala, je po njegovem mnenju odvisno od tega, kako hitro bomo lahko virus omejili.

Zato bo treba narediti rebalans državnega proračuna. “Proračun mora biti razvojen, v smeri, da podjetja čim prej izidejo iz te krize in bodo lahko najhitrejša in najboljša na trgu,” je o rebalansu dejal Šircelj. Napovedal ga je že zelo kmalu, do poletja.

Šircelj razmišlja tudi o spremembah davčne zakonodaje. Predlog sprememb pri obdavčitvi tako fizičnih kot pravnih oseb bo pripravila posebna delovna skupina, zato o podrobnostih še ni govoril, je pa poudaril, da koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva. S tem je marsikoga presenetil, saj je SDS kot opozicijska stranka v DZ večkrat prišla s takšnimi predlogi. “Seveda, kot opozicija, smo na ta način delovali,” je komentiral.

Predstavitev kandidata za notranjega ministra Aleša Hojsa pa je parlamentarni odbor za notranje zadeve kot ustrezno potrdil z 11 glasovi za in osmimi proti. Kot prioritete je Hojs izpostavil učinkovito zavarovanje meja, zmanjševanje administrativnih obremenitev policistov in vrnitev policistov v lokalno okolje.

Napovedal je dodatno postavitev panelne ograje na mestih, ki bi bila lahko tvegana z vidika nezakonitih prehodov južne meje. Je pa proti temu, da bi patruljiranje izvajal kdor koli drug razen državnih varnostnih organov.

Odgovarjal je tudi na vprašanja glede njegove vloge v medijski hiši Nova24TV in o preiskavi financiranja medijev. Kot je dejal, nima podatka o tem, da bi zoper njega potekala kakršna koli preiskava. Zagotovil pa je, da se v delo policije ne bo vpletal in bo pri tem dosledno upošteval zakon.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen