Slovenski delegati, ki so odkorakali s kongresa ZKJ pred 30 leti: To so bili koraki do osamosvojitve Slovenije!?!

Danes mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Na današnjem simpoziju ob obletnici so se tedanji delegati dogajanja spomnili kot enega izmed pomembnih korakov na poti k razpadu Jugoslavije ter demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije.

PREBERITE ŠE TO: Zadnjega kongresa ZKJ pred 30 leti se bomo spominjali na državni ravni!? Kučan pa takrat: “Počakajte še malo. Saj se ne mudi. Bomo že šli.”

Pred 30 leti so namreč delegati Zveze komunistov Slovenije (ZKS) protestno zapustili kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). Na kongresu je slovenska delegacija predlagala sprejetje dokumentov, ki bi prinesli več demokracije znotraj SFRJ in prenovo ZKJ. Ker večina njihovih predlogov, med drugim pobude za avtonomijo republiških organizacij ZKJ, ni podprla, so kongres zapustili.

Ob obletnici so v SD v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije danes pripravili simpozij z naslovom 30 let Evrope zdaj. Udeležence je nagovoril predsednik SD in DZ Dejan Židan, ki je poudaril, da samostojna država ni produkt enkratnega dogodka, pač pa je bilo za to potrebnih mnogo pomembnih korakov. Eden najpomembnejših je bil po njegovih besedah ravno odhod slovenske delegacije s kongresa ZKJ, ki je bil strateško premišljen in je terjal veliko osebnega poguma delegatov, ki so “zmogli narediti to, kar je Slovenija potrebovala”.

ZAKAJ SE JE OD PANČEVSKEGA POSLOVIL KUČAN?

»Poslovil sem se od predsednika (Milana) Pančevskega, kar tam za mizo delovnega predsedstva. Ko sem mu dal roko, je bil zelo presenečen in me je vprašal, kam gremo. Odgovoril sem mu, da zapuščamo kongres; občutek sem imel, da je pravzaprav šele takrat v celoti dojel, kaj je Ciril Ribičič pravzaprav povedal.« Milan Kučan, februar 1990

Dogajanje v zgodnjih jutranjih urah 23. januarja 1990. Ob odhodu slovenskih komunistov iz 14. kongresa ZKJ se je Milan Kučan še moral posloviti od svojega kolega Pančevskega, zadnjega predsednika predsedstva CK ZKJ, predtem šefa makedonske partije. Pomenljivo je seveda bilo, da se je od Pančevskega poslovil Kučan, ne pa Ribičič kot takratni uradni šef slovenske partije. To je bil lep pokazatelj, da je Kučan vedno bil tisti vrhovni boter iz ozadja, ki je sprejemal vse ključne odločitve. Tak sistem je Kučan izjaval tudi po osamosvojitvi Slovenije, ne glede na to, kdo je bil uradni prvi človek na izvršilni funkciji v državi. Bila je le ena izjema, ki ni nikoli poslušala Kučanovega diktata iz ozadja. Ime ji je bilo Janez Janša.

Nekdanji predsednik republike in nekdanji član Centralnega komiteja ZKJ Milan Kučan je dodal, da je šlo za dve vrsti poguma. Ena je povezana z neposrednimi grožnjami, ki so bile realne, druga pa z odločitvijo, da zapustijo kongres ZKJ in državo. Po njegovih besedah tudi ni bilo vseeno, na kakšen način odidejo: “Ali pustimo vtis, da smo zbežali, ali pa odidemo dostojanstveno”.

Tudi v luči današnjih razprav o tedanjem dogajanju se mu zdi pomembno poudariti, da so odšli po svoji volji in so vedeli, zakaj odhajajo. Poudaril je še, da je bil odhod delegacije posledica usklajenih stališč v slovenskem političnem vodstvu. “Če ne bi bilo, se danes o tem ne bi pogovarjali,” je dodal.

Da so bila stališča ZKS usklajena in da je bila slovenska delegacija pripravljena na odhod s kongresa, je potrdil tudi takratni predsednik ZKS in vodja delegacije Ciril Ribičič. Že iz sklepa ZKS je bilo očitno, da bodo vztrajali pri nekaterih zahtevah, med drugim sprejemu pobude za avtonomijo republiških organizacij ZKJ. Po Ribičičevih besedah je bilo jasno, da drugačne odločitve ne bodo spoštovali.

Ribičič je še poudaril, da je bila Slovenija redko tista, ki je vplivala na mednarodne odnose, a odhod slovenske delegacije s kongresa je bil eden teh trenutkov. “Dejstvo je, da smo vplivali na to, kako so se stvari odvijale tudi v drugih državah,” je dodal.

Da so na kongres prišli pripravljeni, je poudaril tudi član slovenske delegacije in nekdanji predsednik ZLSD Janez Kocijančič. Kot je dodal, so izkoristili zgodovinsko priložnost in opravili svojo vlogo. Ob tem je opozoril, da si nekateri prisvajajo zasluge za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. “Imamo kar nekaj egotripov, ki poudarjajo svojo zgodovinsko vlogo,” je poudaril. Dodal je, da se je Slovenija osamosvojila zaradi razpoloženja slovenskega naroda.

Tudi tedanji delegat Lev Kreft je zavrnil navedbe, da naj bi slovensko partijo v spremembo stališč prisila desnica. Kot je poudaril, je bilo predsedstvo ZKS “ena velika koalicija”, ki je odigrala izjemno vlogo v procesu osamosvajanja.

Očitke, da so bili prisiljeni v spremembo stališč, je zavrnila tudi delegatka Sonja Lokar. Kot je dejala, so na kongres prišli zelo dobro pripravljeni in poenoteni. Zelo pomembno se jim je zdelo pokazati, “da iz Jugoslavije ne odhajamo zato, ker nas mečejo iz nje, ampak ker imamo drugačen projekt”. (sta/ured)