Rok za dogovor med Francijo in ZDA o digitalnem davku domnevno podaljšan do konca leta

Ameriški predsednik Donald Trump in njegov francoski kolega Emmanuel Macron sta se v nedeljo dogovorila za podaljšanje roka za dogovor o obdavčitvi digitalnih velikanov v Franciji do konca leta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani francoski diplomat. Prvotno bi rok moral poteči ta teden, Franciji pa so grozile ameriške carine.

Trump in Macron sta govorila v nedeljo in se po poročanju omenjenega diplomatskega vira dogovorila, da bosta pogajanjem o digitalnem davku dala novo priložnost, da bi državi “rešitev našli v mednarodnem okvirju” in se izognili “trgovinski vojni, ki ne bi koristila nikomur”, poroča AFP.

Macron je sicer v ponedeljek zgolj tvitnil, da je imel na temo digitalnega davka “odličen pogovor” s Trumpom. “Skupaj si bomo prizadevali za dober dogovor, da bi se izognili poslabšanju trgovinskih odnosov,” je dodal. “Odlično,” je medtem Trump retvital Macrona.

V Beli hiši so uradno zapisali le, da sta se voditelja strinjala o tem, kako pomembno je uspešno zaključiti pogajanja o obdavčitvi digitalnih storitev, spregovorila pa sta tudi o drugih dvostranskih odnosih.

Manj optimističen od Macrona je bil francoski finančni minister Bruno Le Maire, ki je dejal, da so pogovori na temo digitalnega davka “zelo zahtevni” in da še zdaleč ni zagotovljeno, da ZDA Franciji v sredo ne bodo izrekle kazenskih trgovinskih ukrepov.

Prvotno sta si sicer Francija in ZDA v začetku meseca postavili 15-dnevni rok za dogovor o obdavčitvi digitalnih velikanov v Franciji pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta rok bi se iztekel v sredo.

Francija je lani sprejela zakon o davku na tehnološka podjetja, potem ko mednarodna prizadevanja na to temo niso obrodila sadov. Francija želi pobrati svoj del davka od podjetij, ki prihodke ustvarjajo v državah po svetu, davek pa plačajo tam, kjer je to zanje najbolj ugodno. Pariz jim je naložil plačilo davka v višini do treh odstotkov prihodkov, ustvarjenih v Franciji.

Medtem ko v Parizu trdijo, da enak davek velja za vsa podjetja, ne glede na to, od kod prihajajo, pa ZDA menijo, da cilja predvsem na ameriške družbe. Trumpova administracija je zato Franciji zagrozila z uvedbo kazenskih carin v višini do 100 odstotkov na nekatere izdelke, zaradi česar je v bran Parizu stopila tudi EU, katere izključna pristojnost so trgovinski odnosi.

Države po svetu so sicer konec maja lani naredile korak v smeri uvedbe enotne davčne politike do internetnih velikanov. V okviru OECD je namreč 129 držav potrdilo načrt dela pri uvajanju davka, ki bi pravičneje razdelil prihodke med države in multinacionalke. Med temi državami je tudi Slovenija. ZDA imajo medtem svoj, širši predlog, ki bi poleg velikih ameriških digitalnih gigantov lahko prizadel tudi evropske in azijske multinacionalke v drugih sektorjih.

Znotraj skupine G7 so sicer v nadaljevanju dosegli dogovor o načrtu za obdavčitev digitalnih velikanov. Dogovor G7 predvideva, da se bodo razvite države v okviru OECD v letu 2020 vendarle sporazumele o globalno usklajenem digitalnem davku, kar pomeni, da še zdaleč ne gre za zaključeno zgodbo. Francija je napovedala, da bo svoj davek umaknila, ko bo mednarodno dogovorjeni davek uveljavljen, podjetjem pa bo že plačani nacionalni davek vrnila v obliki olajšav pri globalnem davku. (sta)