Nastop nove vlade v Libanonu ni pomiril protestnikov, ki še vedno vztrajajo na ulicah

Libanon je več kot mesec dni po imenovanju Hassana Diaba za mandatarja za sestavo vlade v torek dobil novo vlado, a so nezadovoljstvo z njo že izrazili protestniki na ulicah. Ne verjamejo, da gre dejansko za tehnokratsko vlado v državi, v kateri vladajo politične elite.

Diab, ki je bil imenovan ob podpori vplivnega šiitskega gibanja Hezbolah in njegovih zaveznikov, potem ko je pod pritiski množičnih protestov pred skoraj tremi meseci odstopil Saad Hariri, je šele v torek predstavil svojo 20-člansko vlado.

Njeno imenovanje se je zavleklo zaradi nesoglasij med Hezbolahom in njegovimi zavezniki, a je postalo nujno, ko so protesti minuli konec tedna postali izredno nasilni. V spopadih s policijo na protestih, ki so jih pripravi prav zaradi zastoja pri oblikovanju nove vlade, je bilo ranjenih kar 460 ljudi.

Diab, akademik in bivši minister za izobraževanje, ki je bil pred mesecem dni še malo znan v javnosti, je ob tem poudaril, da gre za tehnokratsko vlado, ki si bo prizadevala za izpolnitev zahtev protestnikov. Označil jo je za “reševalno ekipo”, ki bo hitro, ne pa prenagljeno reševala gospodarske težave.

“To je vlada, ki predstavlja želje protestnikov, ki so na ulicah že več kot tri mesece,” je dejal. Zagotovil je, da si bo prizadevala uresničiti njihove zahteve “po neodvisnem sodstvu, izterjavi poneverjenih sredstev iz skladov, za boj proti nezakonitim dobičkom”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Že po nekaj minutah pa so se protestniki zgrnili na ulice več mest, med drugim v Tripoliju, Sidonu in Byblosu.

Na ulicah Bejruta se je več tisoč protestnikov zbralo, še preden je premier objavil novo vlado. Zaprli so glavno ulico v središču prestolnice, kjer je minuli konec tedna prišlo do spopadov med protestniki in policijo. Skušali so vdreti v parlament, razdejali so več trgovin in bank. Policija je odgovorila z vodnimi topovi in solzivcem ter streli z gumijastimi naboji. S slednjimi naj bi hude in nepovratne poškodbe na očeh povzročili najmanj štirim mladim protestnikom, poroča britanski BBC.

V vladi, ki naj bi se prvič sestala danes, je na čelu obrambnega ministrstva prvič ženska, Zeina Akar, pa tudi še pet drugih žensk. Za zunanjega ministra, ki je bil pred tem Gebran Bassil, zet libanonskega predsednika Michela Aouna, je imenoval spoštovanega diplomata Nassifa Hittija.

V vladi so v javnosti neznana imena, med njimi mnogi akademiki in bivši svetovalci, strokovnjaki na svojih področjih, a protestniki niso zadovoljni, saj so prepričani, da gre samo za slepilen manever.

Hilal Khashan, profesor na Ameriški univerzi v Bejrutu, meni, da v Libanonu ni mogoče imeti tehnokratske vlade, saj za vsakim kandidatom stoji politična stranka, ki ga podpira.

V državi od lanskega 17. oktobra, v času hude gospodarske in finančne krize potekajo protivladni protesti, zaradi katerih je bivši premier Hariri manj kot dva tedna kasneje odstopil. Protestniki zahtevajo odhod vladajoče elite, ki je po njihovem mnenju nesposobna in skorumpirana, obsežne reforme in dejansko tehnokratsko vlado neodvisnih strokovnjakov.

Po podatkih Svetovne banke pod pragom revščine živi več kot četrtina libanonskega prebivalstva, medtem ko politični razred ostaja praktično nespremenjen že od konca 15 let trajajoče državljanske vojne v 90. letih prejšnjega stoletja.

Država je na robu gospodarskega kolapsa in je ena najbolj zadolženih držav na svetu. Javni dolg po podatkih finančnega ministrstva znaša 77 milijard evrov, kar je 150 odstotkov BDP. Slab gospodarski položaj je posledica napetih političnih razmer v državi in osem let trajajoče državljanske vojne v sosednji Siriji. (sta/ured)