Hrvaški veleposlanik na odborih DZ tudi o odnosih med državama in širitvi EU
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Boris Grigić je na današnji predstavitvi prioritet hrvaškega predsedovanja Svetu EU članom odborov DZ za zunanjo politiko in zadeve EU odgovarjal tudi na vprašanja o odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter širitvi unije. Strinjal se je s poslanci, da sta državi naravni zaveznici, in poudaril pomen širitve EU.
Poslanec SMC Gregor Perič je v razpravi poudaril, da Hrvaško med predsedovanjem čakata dva velika izziva, eden od teh so relativno slabi odnosi med državami v regiji Zahodnega Balkana, ki so na poti v EU.
Veleposlanik se je s tem strinjal, a je poudaril, da to in notranjepolitični problemi ne bi smeli biti ovira na poti držav v EU, ki bi jim morala pri premagovanju teh težav pomagati.
Nika Prebila iz vrst LMŠ je pri tem zanimalo, kako bi ljudem v državah Zahodnega Balkana približali Evropo, saj so začeli izgubljati zaupanje vanjo. Tudi poslanec Jožef Horvat (NSi) je poudaril, da je treba ljudem teh držav dati upanje.
To bi lahko po Grigićevih besedah storili s tem, ko “bomo ponovno poudarili željo in voljo EU, da te države morajo vstopiti, in da postavimo jasna pravila, ki bodo poznana državljanom teh držav”. Če bodo ljudje vedeli, da gre za pošten proces, bodo tudi sami začeli pritiskati na nacionalne oblasti, da bi izpolnili pogoje, je povedal. Poleg tega morajo biti mladi seznanjeni s projektom unije in tudi s prednostmi, ki jih prinaša članstvo.
Jasna pravila, pogoje in merila bo treba po njegovem mnenju vzpostaviti pri reformi pridružitvenega procesa, za katerega se zavzema predvsem Francija, ki je skupaj z Nizozemsko in Dansko oktobra blokirala začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. “Prepričani smo, da bomo našli kompromis, ki bo dober za vse, za EU in države kandidatke,” je povedal glede priprave reforme pridružitvenega procesa.
Andrej Rajh iz vrst SAB in Franc Trček (Levica) sta glede odnosov med Slovenijo in Hrvaško izpostavila, da sta državi naravni zaveznici.
Grigič se je s tem strinjal. “Mislim, da bi morali graditi na tem in izkoristiti to dejstvo,” je izpostavil. Dodal je, da državama še ni uspelo rešiti vseh odprtih problemov, ki pa so povezani z razpadom Jugoslavije.
Več poslancev je v razpravi izpostavilo tudi spoštovanje vladavine prava, o čemer pa hrvaški veleposlanik v Ljubljani v odgovorih na koncu razprave ni spregovoril.
Grigić je poslancem uvodoma predstavil štiri sklope programa hrvaškega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo v začetku meseca, končalo pa se bo konec junija. Ti štirje sklopi so Evropa, ki se razvija, povezuje, varuje in je vplivna na globalni ravni. Med prioritetami pa je omenil večletni finančni okvir EU, britanski izstop iz unije in konferenco o prihodnosti povezave. (sta)