Tako v Sloveniji kot evrskem območju ob sicer šibkih gospodarskih kazalnikih ostajajo razmere na trgu dela ugodne. Zmerna ostaja tudi inflacija, pa čeprav se stroškovni pritiski v podjetjih krepijo, ugotavlja Banka Slovenije, ki pa hkrati izpostavlja povečano negotovost, v kateri poteka načrtovanje in vodenje fiskalne politike.
V Sloveniji se je po razpoložljivih podatkih v zadnjem lanskem četrtletju rast gospodarske aktivnosti ponovno upočasnila. Medletna rast industrijske proizvodnje je novembra komaj presegla en odstotek in je večinoma temeljila le na večji proizvodnji motornih vozil in farmacevtske industrije, je v svoji redni četrtletni publikaciji Gospodarska in finančna gibanja zapisala Banka Slovenije.
Kot ugotavlja, se šibka rast tujega povpraševanja vse močneje odraža tudi v realnih prihodkih zasebnih storitev, ki so bili oktobra celo manjši kot pred letom dni. Hkrati se je z zaključkom investicijskega cikla v občinah nadaljevala šibka aktivnost v gradbeništvu. V lanskem zadnjem četrtletju se je ponovno zmanjšalo tudi zaupanje v gospodarstvu.
Podobno kot v evrskem območju tudi v Sloveniji razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Rast zaposlenosti se sicer umirja, a v primerjavi z gospodarsko rastjo ostaja visoka. Stroški dela se še naprej krepijo, nominalna rast povprečne bruto plače je bila tako v povprečju lanskih prvih desetih mesecev skoraj za odstotno točko višja kot leto prej, medtem ko produktivnost dela stagnira.
To se odraža v višji osnovni inflaciji in slabši dinamiki nekaterih kazalnikov konkurenčnosti. Je pa zato višja tudi rast zasebne potrošnje, ugotavlja centralna banka. Skupna inflacija sicer ostaja zmerna, v povprečju je bila lani 1,7-odstotna.
Presežek na tekočem računu plačilne bilance je v enem letu do lanskega novembra presegel tri milijarde evrov, kar je po trenutnih podatkih največ do zdaj. Glavni razlog za to Banka Slovenije vidi v nadaljnjem naraščanju presežka v storitveni menjavi, čeprav se je izvoz v lanskem drugem polletju močno upočasnil.
Kljub šibkejšim gospodarskim gibanjem država ohranja presežek. K razmeroma visoki, 5,9-odstotni rasti prihodkov, so med drugim pripomogli še vedno ugodne razmere na trgu dela in višji kapitalski prihodki, negativen pa je bil vpliv davčne razbremenitve regresa za letni dopust.
Pogoji zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih so trenutno ugodni. Ob tem načrtovanje in vodenje fiskalne politike zahteva posebno previdnost, saj negotovosti v mednarodnem okolju še vedno ostajajo precejšnje, nekoliko šibkejši pa so bili v lanskem zadnjem četrtletju tudi domači gospodarski kazalniki, svetuje Banka Slovenije. (sta)