ZN: Humanitarno pomoč bo prihodnje leto potrebovalo rekordnih 168 milijonov ljudi

0

Humanitarno pomoč bo prihodnje leto potrebovalo rekordnih 168 milijonov ljudi, so danes sporočili Združeni narodi. Za pomoč bodo ZN potrebovali 28,8 milijarde ameriških dolarjev (26 milijard evrov), ki bo namenjena 109 milijonom najbolj pomoči potrebnim ljudem. Sklad ZN za otroke je ob tem sporočil, da bo prihodnje leto pomagal 59 milijonom otrok.

V poročilu Global Humanitarian Overview so ZN ugotovili, da bo leta 2020 eno od oblik humanitarne pomoči potrebovalo 168 milijonov ljudi oziroma vsak 45. človek. To je rekordno število v obdobju po drugi svetovni vojni, je povedal koordinator humanitarne pomoči pri ZN Mark Lowcock, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pojasnil je, da so se potrebe deloma povečale zaradi vse daljših in intenzivnejših konfliktov. Podnebne spremembe, ki povzročajo poplave in sušo, pa še dodatno prispevajo k humanitarnemu bremenu. “Kruta resnica je, da bo leto 2020 težko za milijone ljudi,” je poudaril Lowcock.

ZN so pozvali k zbiranju pomoči v višini 28,8 milijarde dolarjev pomoči, ki bo namenjena 109 milijonom ljudi v 55 državah, ki so je najbolj potrebni.

Jemen in Sirija ostajata državi, ki potrebujeta največ pomoči. ZN jima bodo prihodnje leto namenili tri milijarde dolarjev. Venezuela pa je država, kjer so se potrebe najbolj povečale. Konec leta 2018 so ocenili, da ta država za letos potrebuje 740 milijonov dolarjev. Zaradi zaostritve gospodarske in socialne krize pa za prihodnje leto potrebujejo 1,35 milijarde dolarjev.

Unicef je ob tem sporočil, da prihodnje leto načrtuje nujno pomoč 59 milijonom otrok, ki so ujeti v katastrofalnih kriznih razmerah v 64 državah sveta. Za to potrebuje 4,2 milijarde ameriških dolarjev, kar je največ doslej.

“Število otrok, ki potrebujejo nujno življenjsko pomoč, je po vsem svetu najvišje doslej, odkar zagotavljamo humanitarno pomoč. Danes vsak četrti otrok živi v državi, ki so jo prizadeli spopadi ali naravne nesreče,” je poudarila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. “Konflikti ostajajo glavni vzrok kriznih razmer, medtem ko lakota, nalezljive bolezni in ekstremni vremenski pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, prisilijo milijone drugih, da potrebujejo pomoč za preživetje,” je dodala. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen