Zgodovinske besede dr. Jožeta Pučnika leta 1990: “Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo!”

Na današnji dan mineva 29 let od plebiscitarne odločitve, ki nas je kot narod zaobjela in oblikovala v nacijo. Čas pred plebiscitom in po njem, je bil čas iskanja osebne in nacionalne svobode, poudarjene domoljubnosti, čas upanja in vere v boljše življenje Slovenk in Slovencev.

V zgodovinskem procesu oblikovanja zavesti o državotvorni pravici Slovencev, ki se je dokončno izrazila z voljo ljudstva 23. decembra 1990, je potrebno izpostaviti novembrski sestanek delegatov vladne koalicije DEMOS. Sestanek, na katerem je bila sprejeta zgodovinska odločitev o plebiscitu za samostojno Slovenijo, se je zgodil v Poljčah 9. in 10. novembra 1990. V srčnem domoljubnem vzdušju je bilo spoznano, da je slovenski narod pripravljen o lastnem obstoju odločati na plebiscitu in da se bomo le z lastno samostojno državo lahko vključili v razvojne tokove razvitega sveta. Z odločitvijo, da gremo Slovenci na referendum, se je začela uresničevati tudi prva točka Majniške deklaracije iz leta 1989. Deklaracija je namreč v prvi točki svojega programa jasno izražala voljo, »da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda.«

Sestanku v Poljčah je v začetku decembra 1990 sledilo sprejetje Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Ta je med drugim narekoval, da se bo plebiscit zgodil 23. decembra in, da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitarne odločitve sprejeti ustavne in druge akte ter ukrepe, potrebne za osamosvojitev. Na podlagi tega je bila 25. junija 1991 sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracija o neodvisnosti, s čimer so bili postavljeni formalni temeljni slovenske samostojnosti.

V času, ki je bil nepredvidljiv in ko je vojska nekdanjega jugoslovanskega totalitarnega režima grozila z orožjem, je slovenski narod torej na najbolj demokratičen način sprejel zgodovinsko odločitev in v absolutni večini glasoval za samostojno in neodvisno Slovenijo. Slovenski narod je ob tem izkazal enotnost, ki je tedanja politika ni bila sposobna. Gonilo odločitve, ki nas je uvrstila med samostojne narode, je bil dr. Jože Pučnik, ki je po pozitivni plebiscitarni odločitvi izrekel zgodovinske besede: »Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo.« Dr. Jože Pučnik je tudi povedal, da je slovenska politika z omenjeno odločitvijo dobila ukaz slovenskega ljudstva, da projekt osamosvojitve izpelje. A leva politika je želela ta jasen ukaz ljudstva preslišati, saj jim samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, zaradi česar so v procesu priprav na formalno samostojnost podpisovali Deklaracijo za mir, razoroževali Slovensko vojsko, poskrbeli pa so tudi za to, da je bila ustrezna zakonodaja pogosto sprejeta z zelo tesnim glasovanjem.

Pogumnim osamosvojiteljem, ki jih taista leva politika v sedanjem času skuša omalovaževati in jim odrekati zasluge za zgodovinsko odločitev slovenskega naroda, gre zahvala, da so Slovenijo popeljali iz okov komunizma ter slovenski narod kot nacijo zapisali v zgodovino.

Slovenska demokratska stranka še danes črpa iz te volje in poguma enotnega ljudstva, ki je bila tako jasno in glasno izražena na plebiscitu. Ker vemo, da so se okoli tega trenutka Slovenske in Slovenci združili in ker je čas osamosvojitve vrednostno središče slovenskega naroda, tem vrednotam še danes sledimo. Zgodovinski trenutek plebiscitarne odločitve pa postavljamo v ospredje in negujemo spomin na ta sveti čas slovenskega naroda.