Poldrugo leto pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU priprave v polnem teku

Do začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU je še leto in pol (julij 2021). Slovenija bo to nalogo opravljala drugič, odkar je članica EU, vlada pa se na ta organizacijsko, kadrovsko in finančno zahteven projekt pospešeno pripravlja. Največji izziv bodo kadri, pomemben vidik priprav bo tudi “zeleno” predsedovanje.

Za izvedbo predsedovanja bo skrbelo približno 1400 ljudi. Večino nalog bodo opravili že zaposleni v državni upravi, v kadrovskem načrtu pa je vlada predvidela približno 350 novih zaposlitev za določen čas.

V začetku meseca je vlada objavila kadrovski poziv za sodelovanje v projektu predsedovanja, s katerim je skušala pritegniti kadre na področju evropskih vsebin, pa tudi na specifičnih področjih, kot so strokovnjaki za delo v protokolu, z mediji, prevajalci in tolmači.

S pozivom je skušala vlada pridobiti nabor možnih kandidatov, ki bi jih zaposlila za določen čas oziroma najdlje do 31. marca 2022. Kot je za STA dejala vodja projektne skupine za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja Goranka Krošelj, so z odzivom zadovoljni, izbor pa bo sledil v začetku prihodnjega leta.

Za predsedovanje bo predvsem treba okrepiti stalno predstavništvo Slovenije v Bruslju, kjer je trenutno približno 70 zaposlenih. Vlada bo v evropsko prestolnico poslala približno 120 dodatnih ljudi, še 25 pa na druga veleposlaništva.

Vsi strokovni kadri naj bi bili v Bruslju do začetka julija 2020, torej dobro leto pred predsedovanjem, v letu 2021 naj bi se jim pridružilo še administrativno osebje. Zaradi večjega števila zaposlenih se bo predstavništvo v Bruslju začasno preselilo v najete prostore, selitev je predvidena februarja.

Znana sta tako proračun kot osnutek prednostnih nalog predsedovanja. Slovenija bo v ospredje postavila skrb za varno, trajnostno naravnano in na vladavini prava temelječo EU. Stroški bodo znašali približno 80 milijonov evrov; polovica sredstev bo namenjena za financiranje kadrov tako doma kot v tujini.

Pri pripravi in izvedbi predsedovanja vlada računa tudi na sodelovanje s partnerji. Okvir sodelovanja sponzorjev in donatorjev je opredeljen v zakonu o izvrševanju proračuna. Kot poudarja Krošljeva, bo vlada v začetku prihodnjega leta objavila javno povabilo k partnerskemu sodelovanju. Leta 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala, se je na povabilo odzvalo 23 slovenskih podjetij, ki so z izdelki in storitvami sodelovala pri izvedbi predsedovanja.

“Predsedovanje želimo izkoristiti vsestransko, saj to ni le priložnost za javni sektor, ampak tudi za vsesplošno promocijo države, njenega gospodarstva, znanosti, kulture in turizma. In v tem okviru vidimo možnosti sodelovanja s partnerji na različnih področjih. Še posebej pa je to sodelovanje aktualno na področju transportne logistike, turizma, gostinstva, z izhodiščem v zelenem, kreativnem in pametnem,” je pojasnila Krošljeva.

Okvir priprav in izvedbe predsedovanja pa je bistveno širši kot samo kadrovski, finančni in vsebinski. Zajema tudi organizacijo več kot sto dogodkov, ki bodo potekali v Sloveniji, z vsemi logističnimi elementi, promocijo države, komunikacijski vidik in vse druge programske priprave. Pa tudi vse dogodke, ki bodo potekali v Bruslju ter na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini.

Slovenija bo med predsedovanjem gostila približno 120 dogodkov. Vsa neformalna ministrska srečanja bodo iz logističnih, varnostnih in stroškovnih razlogov potekala na Brdu pri Kranju. Njihovo število še ni znano, običajno pa jih je v pol leta med osem in 16.

Kje bodo potekali drugi dogodki, naj bi bilo znano v kratkem, napoveduje Krošljeva. Pri oblikovanju t. i. košarice mest, kjer bodo potekali ti dogodki, pa bodo ključne nastanitvene in konferenčne zmogljivosti. Vlada je prejela več kot 40 prijav, nekatere lokalne skupnosti pa so prijave oddale skupaj.

Pomemben vidik priprav je tudi “zeleno” predsedovanje. Kot poudarja Krošljeva, je “zeleno” izpostavljeno kot stična točka med prednostnimi nalogami in celotnim konceptom predsedovanja. “Vsekakor želimo med slovenskim predsedovanjem še dodatno poskrbeti, da percepcija Slovenije ne bo zelena le zaradi 60 odstotkov gozdov in potencialne barve logotipa, temveč da bosta takšni tudi vsebina in organizacija njenega predsedovanja,” pojasnjuje Krošljeva.

Velik del tovrstnih “zelenih” prizadevanj je povezan s pripravo in izvedbo dogodkov, kot na primer zagotavljanje okolju prijaznejših prevoznih sredstev, lokalna in trajnostna darila. Celotno predsedovanje bo brezpapirno oziroma brez nepotrebnega kopiranja gradiv, ki bodo dosegljiva v elektronski obliki, poudarek bo na rabi pitne vode in stekleni embalaži ali iz pitnikov in podobno.

Slovenija bo leta 2021 tudi Evropska gastronomska regija. Ta dogodek bo tesno povezan tudi s pripravami in izvedbo predsedovanja, aktivnosti pa, kot poudarja Krošljeva, prav tako intenzivno usklajujejo. (sta/ured)