Obljubljena podpora “sosedovi Mlinarjevi hčerki” kopni: v DeSUS neenotni, SNS bo danes proti, na koncu tudi brez podpore matičnih odborov DZ

Tik pred zaslišanjem na odborih DZ se kandidatki za novo kohezijsko ministrico Angeliki Mlinar oža obljubljena podpora. Potem ko je prvak SNS Zmago Jelinčič v ponedeljek napovedal, da bodo prispevali glasove, danes pravi, da jo bodo težko podprli, na zaslišanju bodo proti. Mlinarjeva najverjetneje tudi ne more računati na vse glasove iz DeSUS.

Mlinarjeva se bo danes, dan po prevzemu slovenskega državljanstva, že predstavila parlamentarnima odboroma za gospodarstvo in za zadeve EU. Medtem se je Mlinarjeve na spletu že prejel vzdevek “sosedova Mlinarjeva hčerka”.

“Glede na to, da nismo zasledili nobene izjave v smislu zgodovinsko enovite slovenske dežele Koroške, si težko obeta našo podporo,” je danes v sporočilu za STA navedel Zmago Jelinčič. Napovedal je, da bodo na zaslišanju glasovali proti, kako bodo ravnali na plenarni seji, pa bodo še videli.

Katastrofalno zaslišanje kandidatke za ministrico za #kohezija @AngelikaMlinar. Na nobeno vprašanje, ki je vezano na njeno osebno integriteto, ne odgovarja, vsi ostali odgovori pa popolnoma prazni in pavšalni. #izslabeganaslabše pic.twitter.com/rQG8FrfCK1

— Klavdija Operčkal (@KlavdyOp) December 17, 2019

O kandidaturi so danes popoldne razpravljali tudi vodje poslanskih skupin koalicije. Kot je za STA po srečanju povedal vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, so se z izjemo DeSUS poslanske skupine odločile podpreti kandidatko.

Poslanci DeSUS nimajo enotnega stališča, pojavljajo se različne možnosti oz. so možni glasovi za, proti in vzdržani. Do četrtka se bodo poskušali uskladiti, a Jurša je skoraj prepričan, da vseh glasov petčlanske poslanske skupine DeSUS Mlinarjeva ne bo dobila. “Težko je zaključiti, kdo bo proti in kdo se bo vzdržal. To še ni jasno izraženo,” je dejal Jurša in dodal, da je gotovo le, da bo kandidatko podprl eden poslanec. Jurša osebno še ni odločen, kako bo ravnal.

Član DeSUS bo na enem odboru, ki bo zaslišal Mlinarjevo, glasoval proti, na drugem pa bo verjetno vzdržan, je še pojasnil Jurša.

Poslanska skupina Levica je v ponedeljek napovedala, da bodo glasovali proti imenovanju Mlinarjeve. Očitajo ji neoliberalna stališča v času njenega političnega delovanja v Avstriji. “Pri nas neoliberalcev res ni treba uvažati, imamo jih kot listja in trave. Malo pa jih je tako radikalnih, kot je Angelika Mlinar,” je bil oster poslanec Luka Mesec.

Tudi podpore poslancev SDS ni pričakovati. NSi se še ni izjasnila, je pa vodja poslanske skupine Jožef Horvat v ponedeljek dejal, da je podpora kandidatki predvsem odgovornost koalicije.

Mlinarjeva za nastop funkcije potrebuje podporo navadne večine poslancev, a za zdaj še nima zagotovljenih dovolj glasov. Ključni utegnejo biti glasovi vzdržanih ali manjkajočih. Premier Marjan Šarec je v ponedeljek dejal, da verjame, da bo Mlinarjeva v DZ potrjena za ministrico.

Kandidatka za ministrico brez resorja, pristojnega za razvoj in kohezijsko politiko, Angelika Mlinar po večurnem zaslišanju ni prepričala članov parlamentarnih odborov za EU in gospodarstvo. Razpravo je sicer zaznamovala burna razprava o državljanstvu Mlinarjeve.

Odbor za zadeve EU je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim.

Mlinarjeva je v uvodu današnje skupne seje dveh parlamentarnih odborov dejala, da je Slovenija solidna na področju črpanja evropskih sredstev, se pa stvari lahko izboljšajo. “Za to bo treba osvežiti akcijski načrt, ga redno spremljati in striktno izvajati,” je napovedala.

V tem Mlinarjeva vidi tudi enega izmed največjih izzivov, in sicer je treba po njenem mnenju vse aktivnosti usmeriti v pospešitev izvajanja aktivnosti na terenu. “To je predvsem naloga posredniških organov, ki sredstva dodeljujejo konkretnim projektom in programom,” je dodala.

Nekateri opozicijski poslanci so bili kritični do izbora SAB za novo ministrico brez listnice, odprla pa se je tudi žgoča razprava o njenem državljanstvu.

Mlinarjeva je namreč koroška Slovenka, avstrijskemu državljanstvu pa je v ponedeljek dodala še slovenskega. Vlada je namreč prejšnji teden ugotovila, da obstaja interes za sprejem Mlinarjeve v državljanstvo.

Poslanec Boris Doblekar (SDS) je ugotavljal, da tako hitrega postopka ne pomni. Izredna dodelitev državljanstva ponavadi ni namenjena reševanju kadrovskega manjka, je dejal. Ob tem ga je zanimalo, zakaj se Mlinarjeva ni odrekla avstrijskemu državljanstvu.

“Še prejšnji teden ste bili brezposelna avstrijska državljanka, danes pa ste že kandidatka za slovensko ministrico,” je pripomnil Dušan Šiško (SNS). V Sloveniji imamo dvomilijonski bazen za pridobivanje kadrov, je dejal in dodal, da je Slovenija stopila v zadnjo fazo razpada, “če bomo začeli na ključne resorje postavljati tujce”. “Tudi jaz se sprašujem, ali SAB res nima nekih primernih kandidatov,” je dodala Suzana Lep Šimenko (SDS).

“Vi ste rojeni, kjer ste bili rojeni in jaz sem bila rojena, kjer sem bila rojena. Vi si tega niste izbrali, jaz si tega nisem izbrala,” je dejala Mlinarjeva. Doblekarju je odvrnila, da se je bila avstrijskemu državljanstvu pripravljena odreči, a ji je bilo v veliko čast, da se ji ni bilo treba.

Mlinarjevi je v bran stopila poslanka SAB Maša Kociper in poudarila, da poslanci niso na televizijskem šovu. “Razpravljamo o bodočem ministru Republike Slovenije,” je bila jasna.

“Tako kot ni kriva tega, kje je rojena, ni kriva, da je že tretja ministrica na tem položaju,” je nadaljevala Kociprova in dejala, da je Mlinarjeva doktorica prava, ki je sedela na eminentnih funkcijah, zdaj pa mora poskušati očitke o vohunstvu za pridobitev državljanstva. “Ko sta dobila državljanstvo Anthony Randolph in Britta Bilač ali kdo od drugih športnikov, smo bili pa vsi Slovenci,” je bila ostra.

“Tudi jaz sem dvojni državljan, pa na mojem zaslišanju to ni bil noben problem,” je dodal še prvi kohezijski minister v vladi Marjana Šarca Marko Bandelli. Prepričan je sicer, da mora Slovenija na področju črpanja postaviti novo strategijo, saj tega počnemo na pravi način. Kot je dodal, sta z Mlinarjevo že predebatirala nekatere stvari, sam pa ji bo lahko z izkušnjami svetoval tudi v prihodnje.

Levico so medtem zanimale pretekle izjave Mlinarjeve. Nataša Sukič je med drugim vprašala, če še vedno zagovarja privatizacijo pitne vode, kar je Mlinarjeva zavrnila. “Kar se tiče te trditve, nikoli nisem zagovarjala privatizacije pitne vode. Prosim da tega ponavljate več, ker je to klasičen fake news (lažna novica op. a.),” je bila jasna.

Soniboj Knežak (SD) se je v razpravi osredotočil na črpanje evropskih sredstev in izpostavil, da smo kljub nekoliko boljšemu črpanju v zadnjem obdobju še vedno v zamudi in nam grozi celo vračanje. Leto, ki je pred nami, bo po njegovih besedah ključno, zato ga je zanimalo, kako konkretno namerava Mlinarjeva doseči, da se bo trend izboljšal.

“Vračanju sredstev se bomo poskušali izogniti na vsak način,” je poudarila Mlinarjeva in pojasnila, da imamo danes dodeljenih 85 odstotkov vseh sredstev, 15 odstotkov celotne vsote pa je še na voljo za dodelitev. “Smo na dobri poti, moramo pa preveriti, kje so posamezni projekti, ali se kje zapleta in podobno,” je dejala.

Poslanec Levice Franc Trček pa je opozoril na težave službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), pri čemer je izpostavil, da ne mine teden, ko se nekajkrat ne sesuje informacijski sistem eMA. “Koliko bi potrebovali za ureditev informatike na SVRK,” je zanimalo poslanca. Mlinarjeva je ocenila, da bi bilo za stabilizacijo sistema potrebnih približno tri milijone evrov.

Kljub skoraj šesturni razpravi in odgovarjanju na vprašanja Mlinarjeva članov parlamentarnih odborov ni prepričala. Kot kaže, so njeno predstavitev na odboru za zadeve EU kot neustrezno ocenili vsi člani opozicije. Na odboru za gospodarstvo je sicer prejela glas več. Da bodo glasovali proti, so vnaprej napovedali v SDS, Levici, NSi in v SNS, ki imajo skupaj večino tudi v DZ.

Poslanec DeSUS Ivan Hršak se je na obeh odborih, ki štejeta po 17 članov, vzdržal, je pojasnil za STA. Na plenarni seji DZ pa bo DeSUS najverjetneje glasovala neenotno. Ker Mlinarjeva za imenovanje potrebuje navadno večino, utegnejo na seji DZ odločati vzdržani ali odsotni poslanci.

Odbora bosta morala najpozneje v dveh dneh predsednikoma vlade in državnega zbora posredovati mnenji, ki sta ju sprejeli, nato bo imel premier Šarec tri dni po prejemu možnost umika kandidature Mlinarjeve. V tem primeru bo moral hkrati predložiti tudi novo kandidaturo za ministra. (sta/ured)