Johnson poziva k iskanju enotnosti v Natu za novih 70 let miru

Britanski premier Boris Johnson je danes ob začetku zasedanja Severnoatlantskega sveta na ravni voditeljev držav članic pozval k iskanju enotnosti, “zaradi česar je Nato največje in najuspešnejše zavezništvo v zgodovini”. Poudaril je, da je to največja moč Nata, ki že 70 let zagotavlja mir, varnost in stabilnost.

Srečanje voditeljev članic, med katerimi je tudi slovenski premier Marjan Šarec, je namenjeno predvsem obeležitvi sedmih desetletij delovanja Severnoatlantskega zavezništva. “70 let kasneje smo trdni kot skala. Smo velik ščit solidarnosti, ki združuje 29 držav in skoraj milijardo ljudi,” je v nagovoru ob začetku uradnega dela zasedanja poudaril Johnson.

“Dejstvo, da živimo danes v miru, je posledica preprostega načela, ki je v središču tega zavezništva – dokler stojimo skupaj, nihče ne more upati na to, da bi nas premagal. Zato tudi nihče ne bo začel vojne proti nam,” je dejal britanski premier.

“To načelo je utelešeno v 5. členu Severnoatlantske pogodbe, da če je kdorkoli od nas napaden, ga bomo prišli branit vsi. Eden za vse in vsi za enega. Tudi zato Britanci in več sto milijonov naših prijateljev živimo danes v miru. Vse, kar nam je drago, od naše svobode in demokracije, do služb, domov, šol in bolnišnic, ne bi bilo varno in ne bi moglo uspevati brez miru, ki ga zagotavlja Nato,” je še poudaril.

Opozoril je, da miru ne smemo imeti za samoumevnega. Na to nas opominja tudi zgodovina, je dejal. “In tudi ob praznovanju te obletnice moramo zagotoviti, da naše obljube spremljajo tudi dejanja,” je poudaril in izpostavil predvsem zaveze članic, da bodo za obrambo namenjale dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Na to je opozoril tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je zaveznice pohvalil, da “doživljamo največji dvig obrambnih proračunov v generaciji”. “Okrepili smo skupen boj proti terorizmu in vlagamo več v našo skupno obrambo. Od leta 2016 so evropske članice in Kanada svoje obrambne proračune okrepile za 130 milijard dolarjev. To je največ doslej in zaradi tega je Nato močnejši,” je dejal Stoltenberg.

Johnson je zagotovil, da Velika Britanija izpolnjuje te zaveze. “Ponosni smo, da imamo največji prispevek med evropskimi članicami v Natovo pobudo pripravljenosti (NRI), v kateri zagotavljamo oklepno brigado, dve bojni eskadrilji in šest bojnih ladij, vključno z letalonosilko,” je še izpostavil.

V skladu z omenjeno pobudo NRI naj bi članice skupaj zagotovile, da bi bilo možno v 30 dneh uporabiti 30 bataljonov, 30 letalskih eskadrilj in 30 bojnih ladij. Doslej je popolnjenih 90 odstotkov teh kapacitet, na vrhu v Londonu pa se pričakujejo dodatne obljube držav po sodelovanju.

“Na tem vrhu imamo priložnost, da okrepimo enotnost in namen, zaradi česar je Nato največje in najuspešnejše zavezništvo v zgodovini. In da naredimo nove korake, ki so nujno potrebni, da zagotovimo še nadaljnjih 70 let miru in varnosti,” je še dejal Johnson.

Pri tem je pozval k razpravam “brez strahu o novih realnostih, še posebej glede iskanja Natovih odgovorov na nove varnostne grožnje, kot so na primer hibridno vojskovanje ali pa kibernetski napadi in napadi na satelite v vesolju”.

Stoltenberg je ob tem izpostavil še, da je Nato “edina platforma, kjer se Evropa in Severna Amerika vsak dan skupaj pogovarjata, odločata in ukrepata”. “Branimo skoraj milijardo ljudi in kakršnekoli so že razlike med nami, bomo še naprej izvajali naše skupne naloge – branili bomo drug drugega, vsi za enega, eden za vse,” je še poudaril generalni sekretar Nata.

Voditelji članic bodo zdaj za zaprtimi vrati razpravljali o odprtih vprašanjih, ki tarejo zavezništvo. V treh urah naj bi zakrpali razhajanja, ki so se pokazala predvsem ob turški ofenzivi na severu Sirije. Sicer pa naj bi govorili tudi o odnosih z Rusijo in krepitvi odvračalne drže Nata. Voditelji Nata naj bi sprejeli tudi izjavo glede izzivov ob vse hitrejši vojaški krepitvi Kitajske. (sta)