Evropsko računsko sodišče opozarja na neenakomerno rabo pomoči kmetom
Cilji instrumentov EU, s pomočjo katerih lahko kmetje svoje dohodke zavarujejo pred padajočimi cenami in izgubami pri proizvodnji, so bili le delno doseženi, instrumenti pa so se uporabljali malo in neenakomerno, kaže poročilo Evropskega računskega sodišča. Poleg tega nekateri izredni ukrepi niso bili ustrezno ciljno usmerjeni.
Skupna kmetijska politika EU vključuje vrsto ukrepov, namenjenih zagotavljanju stabilnih in ustreznih dohodkov kmetov. Neposredna plačila, ki so bila izplačana 6,4 milijona kmetom v 28 državah članicah, znašajo 41 milijard evrov letno, so v sporočilu spomnili na računskem sodišču.
Skupna kmetijska politika poleg teh neposrednih plačil vsebuje tudi posebne instrumente za preprečevanje in obvladovanje tveganj in kriz v kmetijskem sektorju. Za stabilizacijo dohodkov kmetij se na primer lahko uporabijo zavarovanje in vzajemni skladi. Obstajajo tudi izredni ukrepi, namenjeni stabilizaciji trga kot celote ob resnih motnjah.
Revizorji so pregledali zlasti, ali so se ta orodja učinkovito izvajala in ali so prinašala rezultate. Osredotočili so se predvsem na podporo EU za zavarovanje in izredne ukrepe, uvedene za sektor sadja in zelenjave po ruskih sankcijah leta 2014.
Ugotovili so, da je imela večina sredstev v višini 2,6 milijarde evrov, ki ga je EU v proračunu namenila za pomoč kmetom pri zavarovanju pred volatilnostjo cen in izgubami pri proizvodnji, le malo učinka.
Sredstva dosežejo zelo majhen delež kmetov, saj se je manj kot deset odstotkov tistih, ki so zavarovani, zavarovalo s podporo EU. Večina kmetov niti ne razmišlja o blažitvi tveganja, saj pričakujejo, da bodo v primeru krize v vsakem primeru dobili znatno javno pomoč, so ugotovili revizorji.
Poleg tega podpora EU za zavarovanje ni usmerjena v tiste, ki jo zares potrebujejo. Revizorji so v Italiji in Franciji, kjer se ta podpora največ uporablja, opazili koncentracijo v sektorju vina.
V tem sektorju, v katerem zavarovani kapital lahko znaša tudi 115.000 evrov na hektar, bi številni upravičenci glede na njihovo finančno zmogljivost in profil tveganja svojo proizvodnjo zavarovali tudi brez subvencij EU.
“Trenutno obstaja malo dokazov o tem, da ta podpora za stabilizacijo dohodkov kmetov prinaša dodano vrednost EU,” je povedal član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, ki je pristojen za poročilo.
“Ukrepe bi bilo treba dodatno ciljno usmeriti, da jih bodo lahko uporabili tisti kmetje, ki jih najbolj potrebujejo, ter na način, ki ni v nasprotju z razvojem bolj preventivnega in odpornega kmetijstva EU,” je dodal.
Revizorji Evropski komisiji priporočajo, naj spodbuja kmete, da se bolje pripravijo na krize. Obenem naj bolje oblikuje in spremlja podporo za zavarovanje, pojasni merila za uvedbo in odpravo izrednih ukrepov ter prilagodi nadomestila za ukrepe umikov s trga. (sta)