V Zagrebu o vseh odprtih vprašanjih nasledstva po nekdanji SFRJ
V Zagrebu so se danes sešli visoki predstavniki za nasledstvo po nekdanji SFRJ. Slovenska visoka predstavnica Mateja Vraničar Erman je po sestanku dejala, da so se pogovarjali o vseh odprtih vprašanjih sporazuma o nasledstvu. Slovenska stran je med drugim izpostavila pomen digitalizacije skupnih arhivov bivše države, a tudi finančnega nasledstva.
Današnje srečanje visokih predstavnikov za nasledstvo po nekdanji SFRJ je bilo peto po vrsti. Zadnjič so se sestali novembra leta 2015 v Sarajevu.
Vraničar Ermanova je kot zelo pomemben sklep današnjega srečanja izpostavila, da so predstavniki vseh držav naslednic poudarjali pomen potrebe rednega medsebojnega dialoga o vseh vprašanjih nasledstva. Izrazili so veliko željo, da bi se visoki predstavniki in tudi odbori, ki obravnavajo posamezne priloge sporazuma, v prihodnje srečali vsakih šest mesecev, tako kot predvideva sporazum, je dejala v izjavi za slovenske medije po zagrebškem srečanju.
Slovenska stran je v razpravi izpostavila pomembnost digitalizacije skupnih arhivov nekdanje države, za kar je pridobila soglasje vseh držav naslednic. Prav tako je izpostavila potrebo, da bi se dogovorili glede uporabe in lastništva beneškega paviljona, je dodala. Slovenija in Srbija sta spodbudili tudi razpravo o skupnem vzdrževanju vojnih obeležij in grobov nekdanje Jugoslavije iz druge svetovne vojne v tretjih državah.
Vraničar Ermanova je prav tako potrdila, da je Slovenija dobila podporo nekaterih udeležencev, da bi se v okviru priloge C nasledstvenega sporazuma, ki obravnava finančna sredstva in obveznosti, znova začeli pogovarjati o delitvi odgovornosti za jamstva nekdanje narodne banke Jugoslavije za stare devizne vloge med državami naslednicami.
Ravno priloga C ima največ odprtih vprašanj, saj države naslednice že leta ne kažejo pripravljenosti na nadaljevanje pogajanj o tem vprašanju pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (Bis), kot to določa sporazum.
Slovenska predstavnica je tudi povedala, da je na današnjem srečanju zmanjkalo časa, da bi pripravili skupna priporočila o vseh odprtih vprašanjih. Dogovorili so se, da bodo v čim krajšem času pripravili pisna priporočila.
Gostiteljica naslednjega srečanja visokih predstavnikov, ki poteka po načelu rotacije, bo Severna Makedonija predvidoma v prvi polovici junija 2020, je še napovedala Vraničar Ermanova. Pred tem pa je pričakovati srečanja odborov, ki obravnavajo posamezne priloge sporazuma.
Sporazum o nasledstvu so naslednice nekdanje SFRJ – Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija in Severna Makedonija – podpisale 29. junija 2001 na Dunaju, veljati pa je začel 2. junija 2004.
Visoki predstavniki za nasledstvo so se pred Sarajevom sestali še septembra 2009 v Beogradu, junija 2007 na Brdu pri Kranju ter junija 2005 v Skopju. (sta)