Potrjena strokovna komisija za izrek mnenja o začetku postopka za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo
Ustavna komisija DZ je na današnji seji potrdila štiričlansko strokovno komisijo, ki bo pripravila mnenje o tem, ali naj DZ začne postopek za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo ali ne. Komisijo na predlog poslanskih skupin sestavljajo Marjetka Kulovec, Simona Gerenčer Pegan, Ciril Ribičič in Cveto Uršič.
Predlog, da se v ustavo zapiše omenjena pravica, je v DZ na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila vlada. Člani ustavne komisije DZ so predlog prvič obravnavali junija, ko so mu izkazali naklonjenost in poslanske skupine pozvali, naj predlagajo kandidate za strokovno komisijo.
Vlada dopolnitev ustave z 62.a členom predlaga, ker želi, da se na ustavni ravni uporabnikom slovenskega znakovnega jezika, ki jim je ta jezik materin, avtohton, zagotovi uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov.
V člen bi tako zapisali, da “za zagotavljanje enakega položaja oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, v družbi država izvaja jezikovno politiko za varovanje in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja zakon”.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v zvezi s predlogom že opozorili, da brez komunikacije posameznik ne more biti obveščen državljan.
Predsednik DZ Dejan Židan pa je javno zagotovil, da bo storil vse, kar lahko, da se zakonodajno kolesje zažene v smer omenjenih sprememb.
Slovenija bo, če bo do spremembe prišlo, peta država v EU, ki je znakovni jezik umestila v ustavo. To so že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.
V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat. (sta)