Po mnenju DZ v zakonu in poslovniku o parlamentarni preiskavi ni pravne praznine

Komisija za poslovnik in odbor za pravosodje sta na skupni seji soglasno potrdila mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da v zakonu in poslovniku o parlamentarni preiskavi ni pravne praznine. K podaji mnenja je DZ pozvalo ustavno sodišče, ki na zahtevo Sodnega sveta presoja ustavnost omenjenega zakona in poslovnika.

Sodni svet je zahtevo za presojo ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi na ustavno sodišče podal zaradi parlamentarne preiskave v zadevi Kangler. Po mnenju Sodnega sveta sta zakon in poslovnik v nasprotju z ustavo, ker ne preprečujeta, da DZ odredi protipravno parlamentarno preiskavo, in ker odločitve o odreditvi preiskave pravno ni mogoče spodbijati.

Zakonodajno-pravna služba DZ je v mnenju, ki bo po današnji potrditvi na komisiji za poslovnik in odboru za pravosodje kot mnenje DZ poslano ustavnemu sodišču, ocenila, da lahko ustavno sodišče v omenjeni zadevi presoja zgolj abstraktni predpis, torej sam zakon in poslovnik, ne pa tudi ustavnosti že ustanovljenih konkretnih preiskav.

Po besedah Katarine Kralj iz zakonodajno-pravne službe slednja meni, da sicer držijo navedbe, da zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave ni zagotovljenega pravnega varstva, a tega zakon tudi ne izključuje, zato menijo, da pravna praznina na tem področju ne obstaja. Opozarjajo tudi, da je osebam, ki so zaslišane pred komisijo, že zagotovljeno sodno varstvo, med drugim tudi v primeru, da odklonijo odgovarjanje na vprašanje, ki posega v njihovo neodvisnost.

Glede očitkov, da ni mehanizma, ki bi preprečeval, da DZ odredi neustavno preiskavo, pa zakonodajno-pravna služba navaja, da se je v postopku sprejemanja zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi že zastavljalo vprašanje, ali bi bilo smiselno določiti, da se lahko dvomu o ustavnosti preiskave o njej predhodno opredeli ustavno sodišče, a je na koncu prevladal argument, da akt o odreditvi parlamentarne preiskave politični akt in da bi bila takšna prisojnost ustavnega sodišča neobičajna.

V svojem mnenju je zakonodajno-pravna služba ustavnemu sodišču še priporočila, da če bo ugotovilo pravno praznino v zakonu in poslovniku, da do sistemske ureditve vprašanja določi način izvršitve svoje odločbe, saj gre za zahtevno materijo, ki bo terjala določen čas.

Svoje mnenje je danes predstavila tudi vlada, ki meni, da na področju odreditve parlamentarnih preiskav manjkajo določene varovalke ter da gre zato za temeljno ustavno vprašanje, o katerem je smiselno, da odloča ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je sicer v omenjeni zahtevi Sodnega sveta konec oktobra do končne odločitve že zadržalo izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi. In sicer na način, da preiskovalna komisija v zadevi Kangler do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike. Pred dnevi so ustavni sodniki ob obravnavi podobne zahteve vrhovnega državnega tožilstva odločili, da do končne odločitve prepoved preiskovalnih dejanj na omenjeni komisiji velja tudi za tožilce. (sta)