Slovenski odbojkarji poskrbeli za senzacijo in v četrtek nadaljujejo polfinalno borbo za vstop v veliki finale!

Evropsko prvenstvo v odbojki, ki v drugi polovici septembra poteka v štirih evropskih državah in se bo konec tedna sklenilo s finalom v Parizu, se za slovenske odbojkarje še ni končalo. V četrtfinalu z Rusijo v Ljubljani so Slovenci sinoči pripravili senzacijo, četa Alberta Giulianija je premagala favorite in nagradila zveste navijače v Stožicah.

Tekma z Rusijo je bila že druga v petih dneh. Prvo so Slovenci izgubili, drugo, veliko pomembnejšo, pa dobili. Sanj o finalu tako še ni konec, trajajo lahko vsaj še do četrtka, ko bo v Ljubljani polfinale. Teorija, ki je govorila o premočni Rusiji, se tokrat ni izkazala za pravo tudi v praksi. Na koncu so se veselili Slovenci na parketu in na tribunah.

Dvoboj je bil odločen po štirih nizih; Slovenci so sijajno odigrali prva dva, klonili v tretjem, nato pa na krilih navijačev prišli do nepozabne zmage in skupaj z njimi po tekmi vzklikali Gremo v Pariz.

“Sijajna tekma. Bili so favoriti, a ti ne zmagujejo vedno. Mi smo verjeli v zmago, fantje so bili izjemni. Dali so vse od sebe, tehnično, taktično … Vzdušje je bilo neverjetno, igrali smo skupaj z navijači. V tretjem nizu smo bili že pod vodo, a smo se vrnili. Ustavili smo Ruse, imeli smo izjemen servis in vse skupaj je pripeljalo do zmage. A časa za slavje ni, zdaj se moramo osredotočiti na naslednjo tekmo,” je selektor Giuliani hkrati po tekmi podoživljal veliki uspeh in že gledal naprej.

Eden največjih športnih dogodkov v Sloveniji v letu 2019 se sicer po zaslugi slovenskih odbojkarjev v teh dneh spreminja v pravi športni magnet.

Začetek ni kazal, da bo dvorana Stožice povsem polna, toda ko so slovenski igralci potrebovali spodbudo, so se navijači odzvali. Proti Rusiji v predtekmovanju je bila največja dvorana v Sloveniji že razprodana, v njej si je boj Tineta Urnauta in druščine z Dimitrijem Volkovom in njegovimi soigralci ogledalo 11.000 ljubiteljev tega športa. Sinoči jih je bilo še več, padel je odbojkarski rekord z 11.225 gledalci.

Pot do četrtfinala in zdaj že tudi polfinala pa je bila pestra. Z izjemo uvodne tekme proti Belorusiji je bilo ljubljansko prizorišče lepo napolnjeno. Domači odbojkarji pa so v zadnjih 14 dneh prikazali vse, kar so navijači od njih želeli, in tudi nekaj tistega, česar niso.

Po prvih treh zmagah so nepričakovano padli proti Severni Makedoniji. A že dan pozneje so se pogumno borili z Rusi in čeprav je bil takrat izid 0:3, je bila soglasna ugotovitev vseh akterjev, da poraz včasih ni enak porazu. Vse tisto, kar je manjkalo na tekmi z Makedonci, je bilo proti Rusiji na igrišču: srce, volja in odločenost.

Le Rusi so takrat pokazali najboljšo odbojko in vsem nakazali, da niso bili zaman prvi favoriti za letošnji naslov. Do sinočnje “revanše”.

Že naslednja tekma je bila – do te sinočnje z Rusi – ena najboljših slovenske reprezentance nasploh in zanesljivo najboljša na EP. Dvoboj z Bolgarijo je spadal med tiste, ko je bila zmaga obvezna – vsaj za navijače, ki so Slovence že videli v četrtfinalu z Rusijo. A delo na terenu ni bilo tako lahko kot v teoriji.

Za nameček Slovencem ni bila naklonjena niti zgodovina, saj doslej na uradnih tekmah Bolgarov niso premagali. Toda pomen tekme, spodbuda glasnih navijačev, domače okolje in morda še kaj so tehtnico prevesili na slovensko stran.

Niti nesrečno izgubljen prvi niz in zaostanek z 1:5 v drugem nista zmedla Slovencev, ki so po tem zaigrali kot prerojeni. Nič več jih ni ustavilo, servisi Klemna Čebulja, bloki Urnauta in vse boljša igra so Bolgare spravili na kolena.

Za uvod EP so domači sicer že nanizali tri zmage. Proti Belorusiji je bilo gladko 3:0, proti Turčiji tudi, pa čeprav so Slovenci poskrbeli za nekaj drame ob koncu nizov, a so vseeno vse končnice odločili v svoj prid. Fincem pa so oddali niz, a se zaradi tega ni nihče vznemirjal. Še najmanj navijači, ki so skupaj s finskimi ustvarili nepozabno vzdušje v Stožicah.

Prav gostje iz Finske so bili dodaten velik plus EP v Ljubljani. Prejšnji teden je bilo skorajda nemogoče izogniti se Fincem v Ljubljani, saj so bili povsod. Navdušili so s športnim navijanjem, sproščenostjo, pripravljenostjo na druženje.

V mestu in pred dvorano ter v njej ni bilo nobenih težav, prirediteljem odbojkarskih tekem pač ni treba ločevati navijačev obeh ekip na posamezne sektorje ter jih obkoliti z varnostniki in policisti. Na tribunah so bili skupaj tisti v zelenem in modrem, tisti v modrem in belem, pa še kakšen v barvah drugih udeleženk skupine C se je našel, čeprav so imeli Slovenci in Finci velikansko večino.

A ni še konec. Naslednje in tudi zadnje domače poglavje zgodovinskega tekmovanja bo v Ljubljani v četrtek, 26. septembra. Za finalno vstopnico v Parizu se bosta na zadnji tekmi slovenskega dela EP, nedvomno v spet povsem polni dvorani Stožice, udarili Slovenija in Poljska. Obeta se tudi navijaški dvoboj, tokrat Slovenija ne bo imela takšne premoči na tribunah kot proti Rusiji.

“To vzdušje, te Stožice so nam dale dodatna krila. Odigrali smo tekmo morda boljšo, kot smo sposobni, verjetno je bila ena najlepših v karieri in upam, da lahko kaj takega ponovimo v polfinalu. Prišli smo v polfinale, a s tem se ne smemo zadovoljiti. Pred prvenstvom smo rekli, da lahko premagamo vsakogar in to smo dokazali. Lahko pa padejo tudi Poljaki,” pa je v evforiji po ruski tekmi napovedal Gregor Ropret.