Vrh EU nadaljuje iskanje kompromisa o vodilnih položajih
Voditelji članic EU bodo danes v Bruslju znova poskušali doseči kompromis o svežnju imenovanj na vodilne položaje v uniji, potem ko so propadla maratonska prizadevanja, ki so trajala od nedelje popoldne do ponedeljka opoldne.
Zasedanje bodo začeli ob 11. uri. Če bo treba, ga bodo nadaljevali ob delovnem kosilu, so sporočili iz tiskovne službe Evropskega sveta. Najprej so omenjali delovno večerjo, tako da sprememba vliva upanje, da se ne bo ponovila noč z nedelje na ponedeljek.
Nemška kanclerka Angela Merkel je po že drugem spodletelem poskusu v le desetih dneh poudarila, da še vedno verjame, da je z dobro voljo kompromis mogoče doseči pred sredinim glasovanjem o predsedniku Evropskega parlamenta.
Voditelji se poskušajo dogovoriti o svežnju položajev, ki vključuje predsednike Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visoki zunanjepolitični položaj.
Doslej po besedah Merklove še niso glasovali o kandidatu za predsednika Evropske komisije, ker je bilo jasno, da ni potrebne večine za predvidenega kandidata, nizozemskega socialista Fransa Timmermansa, ki je osrednji člen kompromisa iz Osake.
Kandidat za šefa komisije potrebuje podporo 72 odstotkov članic in 65 odstotkov prebivalstva EU ter absolutno večino v Evropskem parlamentu.
Neuradno sicer v Bruslju poročajo o kaosu in nezadovoljstvu z vodenjem pogajanj, za katera je zadolžen predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Temeljni problem naj bi bila konservativna družina EPP, ki se je uprla kompromisu iz Osake, ki naj bi ga bila skovala Merklova s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nekaterimi drugimi voditelji. Timmermansu pa naj bi nasprotovali še višegrajska četverica in Italija.
Slovenski premier Marjan Šarec je v nedeljo ob prihodu na vrh ocenil, da je Timmermans dober kandidat za šefa komisije, sicer pa v bitki za vodilne položaje podpira tudi liberalko Margrethe Vestager.
Slovenija naj bi sicer po neuradnih navedbah nasprotovala temu, da bi katerega od vodilnih položajev zasedel hrvaški premier Andrej Plenković, ki naj bi si sicer močno prizadeval za to. Hrvaški premier prav tako naj ne bi užival podpore držav Beneluksa in Francije. (sta)