Ustavno sodišče je razveljavilo sklep okrožnega sodišča, ki je zagovorniku v kazenskem postopku zaradi domnevnega zavlačevanja postopka naložilo kazen 1500 evrov. Ustavni sodniki so namreč presodili, da v tem primeru ni bilo mogoče sklepati, da je odvetnikovo ravnanje očitno merilo na zavlačevanje.
Okrožno sodišče je presodilo, da je zagovornik s tem, ko vse do 12. marca 2018 ni dvignil vabila na glavno obravnavo, razpisano za 9. in 12. marec, zlorabil svojo pravico prevzema pisanja v roku, in sicer z namenom zavlačevanja kazenskega postopka. O prispelem pismu je bil zagovornik namreč obveščen že 5. marca in je od takrat do 9. marca prevzemal sodno pošto v drugih zadevah. S sklepom mu je naložilo denarno kazen in o tem obvestilo tudi odvetniško zbornico.
Zagovornik se je nato pritožil na ustavno sodišče. To je zadevo presojalo z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave, ki med drugim prepoveduje sodniško samovoljo. Kot je poudarilo ustavno sodišče, je to ustavno procesno jamstvo kršeno tudi, kadar je sodna odločba očitno napačna. “Sodišče ima torej pooblastilo, da kaznuje zagovornika, ko je mogoče reči, da njegovo ravnanje, brez možnosti drugačnega sklepanja, očitno meri na zavlačevanje postopka,” je razvidno iz odločbe ustavnega sodišča.
Ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera pa po presoji ustavnih sodnikov ni mogoče sklepati, da je bilo zagovornikovo ravnanje takšno, da je očitno merilo na zavlačevanje postopka. “Zagovornik glede na časovni potek dogodkov, zlasti pa glede na dejstvo, da je predsednik senata odredil vabljenje na glavno obravnavo še pred odločitvijo o njegovi izločitvi, ni mogel razumno pričakovati, da je v zadevi razpisan narok, saj predsedniku senata zakon o kazenskem postopku prepoveduje opravljanje vsakega nadaljnjega dela v zadevi, dokler ni odločeno o njegovi izločitvi,” so navedli.
Ustavno sodišče je še poudarilo, da bi sodišče lahko zagovornika kaznovalo le, ko bi bilo mogoče presoditi, da njegovo ravnanje brez možnosti drugačnega sklepanja, očitno meri na zavlačevanje postopka. V presojanih okoliščinah pa sklep, da je zagovornik selektivno dvigoval sodno pošto prav z namenom zavlačevanja postopka, ni edini razumno možen. S sklepom je bila tako kršena pravica iz 22. člena ustave, zato ga je ustavno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo ljubljanskemu okrožnemu sodišče v novo odločanje.
Odvetniška zbornica Slovenije je pozdravila ugotovitev ustavnega sodišča, da “je v konkretnem primeru prepoznalo ustavnopravno pomembnost ustavne pritožbe odvetnika v njegovi konkretni zadevi”.
Zbornica sicer ne vodi posebne evidence glede kaznovanja odvetnikov s strani sodišč, ugotavljajo pa, da obvestil sodišč o teh kaznovanjih ni veliko. Predvsem gre za kaznovanja zaradi žalitev oziroma zavlačevanja postopka, so navedli za STA. (sta)