Slovenija Grecu posredovala dokumentacijo glede zahteve po parlamentarni preiskavi v zadevi Kangler

1

Slovenija je danes Skupini držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) posredovala zahtevano dokumentacijo glede zahteve državnega sveta po odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v sodstvu in tožilstvu. KPK ob tem opozarja na vprašanje morebitnega dolžnega izogibanja nasprotju interesov.

Greco je glede Slovenije uvedel ad hoc postopek zaradi domnevnega poseganja zakonodajne veje oblasti v sodno. Zaradi obvestila slovenske delegacije o situaciji je od Slovenije zahteval predložitev dokumentacije o ločitvi zakonodajne in sodne veje oblasti do konca junija. Dokumentacijo so posredovali vrhovno državno tožilstvo, vrhovno sodišče, ministrstvo za pravosodje, državni zbor in državni svet, je na spletni strani sporočila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

Državni svet je 12. junija na pobudo komisije za državno ureditev, katere član je tudi državni svetnik Franc Kangler, namreč sprejel zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper Kanglerja in druge.

Skladno s 93. členom ustave mora DZ odrediti preiskavo, kadar zahtevo zanjo poda državni svet. Kot so pojasnili na KPK, mora državni svet sedaj skladno s parlamentarno prakso prilagoditi svojo zahtevo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ.

Slednja med drugim opozarja, da je besedilo zahteve na nekaterih mestih tako splošno, da se zastavlja vprašanje dejanskih meja, v okviru katerih sme komisija preiskovati določeno zadevo. Nujno je namreč, da so vsi deli zahteve oblikovani natančno in določno ter da ostajajo v okviru zadeve javnega pomena in pristojnosti DZ.

Služba opozarja, da se lahko parlamentarna preiskava usmeri le zoper tiste nosilce javnih funkcij, ki so politično odgovorni DZ. Predmet parlamentarne preiskave pa ne sme posegati v izključne pristojnosti izvršilne in sodne veje oblasti.

Zakonodajno-pravna služba pri tem opozarja, da posamezne faze postopkov kazenskega pregona, ki so vključene v prvi del zahteve, spadajo v izključno pristojnost državnih tožilcev, konkretna ravnanja (storitve ali opustitve) državnih tožilcev pa ne morejo biti predmet parlamentarne preiskave. Enako ugotavlja tudi glede dopustnosti parlamentarne preiskave konkretnega kazenskega pregona v tistih fazah, za katere je pristojno sodišče.

“S tem, ko bi preiskovalna komisija (pravno)ocenjevala konkretne pravnomočno končane sodne postopke, bi nedvomno prekoračila svoje pristojnosti,” kot je ustavno sodišče že opozorilo v eni od svojih odločb, navaja služba. Ugotavlja tudi, da je v zahtevi poudarek na osebi Franca Kanglerja, dostavek “in drugi” pa ni razčlenjen, “kar zaradi visoke osredotočenosti vzbuja dvom o tem, ali zahteva vsebuje zadostno utemeljitev, da gre za zadevo javnega pomena”.

Zahteva naj bi bila uvrščena na sejo DZ, ki se začne 9. julija.

KPK je kot predstavnica Slovenije Greco o zahtevi obvestila junija na zadnjem skupščinskem zasedanju. Greco je namreč v četrtem ocenjevalnem krogu pod drobnogled vzel preprečevanje korupcije pri poslancih in državnih svetnikih, sodnikih in tožilcih. Ocenjeval je predvsem uveljavljanje načela o zagotavljanju ustrezne neodvisnosti in avtonomije organov preprečevanja, preiskave, pregona ter sojenja v primerih korupcijskih kaznivih dejanj.

Konkretna zahteva za odreditev parlamentarne preiskave, ki izpostavlja procesna ravnanja posameznih sodnikov in tožilcev v kazenskih postopkih zoper državnega svetnika Kanglerja, pa polemizira z nekaterimi odločitvami, sprejetimi v teh kazenskih postopkih, ter si kot cilj zastavlja ugotavljanje politične odgovornosti pri sodnikih in tožilcih, bi lahko predstavljala obliko nedovoljenega posega zakonodajne veje oblasti v neodvisno sodstvo in tožilstvo, ugotavljajo na KPK.

“Tako ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva, glede na dejstvo, da lahko politično odgovarjajo za svoja ravnanja zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in ne smejo biti. Potrebno bo tudi presojati, ali pri tej zahtevi sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen ustave, ali pa za morebitno zlorabo tega instrumenta družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava,” je razvidno iz izjave KPK.

Hkrati se po navedbah KPK postavlja tudi vprašanje morebitnega dolžnega izogibanja nasprotju interesov, kadar državni svetnik, zaradi zasledovanja zasebnega interesa, ki bi ga lahko in tudi moral uveljavljati s procesnimi dejanji v omenjenih kazenskih postopkih, uporabi javno funkcijo, pri opravljanju katere naj bi zasledoval zgolj javni interes. K slednjemu ga zavezuje že sam zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, so spomnili na KPK.

Ad hoc postopek, ki ga je Greco vpeljal v svoja pravila delovanja junija 2017, omogoča hiter odziv v primerih institucionalne reforme, zakonodajne pobude ali postopkovne spremembe v državi članici, ki lahko predstavlja resno kršitev protikorupcijskih standardov Sveta Evrope. Z ad hoc postopkom lahko Greco državo članico in širšo mednarodno skupnost opozori na kršitev mednarodnih protikorupcijskih standardov v posamezni državi članici. “V konkretnem primeru bi namreč lahko bil, zaradi grožnje ugotavljanja politične odgovornosti sodnikov in tožilcev v parlamentarni preiskavi, boj proti korupciji ogrožen,” še ugotavljajo na KPK. (sta)

Število komentarjev: 1
  1. joe pravi

    Kakor reče oblast policija in sodstvo delajo zmeraj tako če ne pa ne moreš bit ne policaj ne sodnik pri nas vski dan že 70let.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen